Nikaragva je zanimiva in raznolika popotniška destinacija, ki bo navdušila tako ljubitelje narave in sonca kot navdušence nad adrenalinom. Wikipedija zna povedati, da se je Krištof Kolumb izkrcal na območju današnje Nikaragve že leta 1502 – staviva, da je bil tudi on navdušen 😉 Da bo planiranje potepanja še lažje, ti lahko na pomoč priskočijo najini potepuški nasveti za Nikaragvo.
KDAJ JE NAJBOLJŠI ČAS ZA OBISK NIKARAGVE?
Najboljši čas za obisk Nikaragve je v njenem »suhem« obdobju med aprilom in novembrom, ko so tudi temperature nekoliko bolj znosne. Vseeno lahko tja odpotuješ tudi v ostalih mesecih, bo pa nekoliko bolj vroče in kakšna ploha tu in tam. Izogni pa se septembru in oktobru, ko so lahko kakšne
ceste (v bolj odročnih delih) neprehodne zaradi močnega dežja.
KAKO DO NIKARAGVE?
Z letalom seveda 😊 Pobrskaj po jetradar.com ali skyscanner.net za ugodne letalske karte. Pred kratkim sem zasledila objavo od Izlet na dlani, ki je ponujala karto za cca. 450€.
Viza za slovenske državljane ni potrebna.
PREVOZI PO NIKARAGVI?
Z AVTOBUSOM – med večjimi kraji so na voljo avtobusi, ki so podobni našim (morda tistim nekoliko starejše izvedbe 🙂 ). Izbiraš lahko med več ponudniki, dva zanesljiva sta Tica Bus in Nica Bus.
Z AVTOM – najem avtomobila se je izkazal za odlično idejo, saj sva imela precej svobode pri raziskovanju države. Za 30€/dan dobiš ekonimični avtomobilček (najin je bil Kia Picanto) z osnovnim zavarovanjem. O roadtripu si lahko prebereš tukaj in tukaj. Najela sva ga direktno v Nikaragvi (mednarodno podjetje Dollar), za najem vnaprej pa pobrskaj na rentalcars.com.
S CHICKEN BUSI – kot že omenjeno v prispevku Potepuški nasveti: Gvatemala, najmanj udobna (in včasih vprašljiva), a najcenejša izbira prevoza.
Z LETALOM – v kolikor nameravaš obiskati Koruzne otoke, tja leti domači prevoznik La Costeña. Cena povratne letalske karte je 160€ in je za notranji let precej navita. Izgleda, da si to lahko privoščijo, saj ni konkurence, ladja/trajekt pa naj bi iz kraja Bluefields na vzhodni obali države proti otokom odplula le 1x/teden (naj me kdo popravi, če ima novejše/drugačne informacije).
S TURISTIČNIMI »SHUTTLI« – ti so se izkazali za rahlo dražje. 6 urni prevoz iz kraja San Juan del Sur preko meje v prestolnico Kostarika je tako stal okrog 60€/osebo (midva sva zato šla raje z avtobusom).
KJE SPATI?
Zaradi politične krize v letu 2018 je v državi turistov izredno malo (kar je super, če ti niso všeč gneče), tako da je prostih prenočišč več kot dovolj. Na voljo so hoteli, gostišča, hostli, kočice ob jezerih, pa tudi Airbnb ima mrežo v državi. Pokukaj na Booking.com (za 10% popust pa rezerviraj prek tele povezave) – če se odpravljaš na Ometepe otok, ti priporočava kočico pri domačinih – nadvse prijazni, ustrežjivi in mama res fajn kuha 🙂 (tale nastanitev: Cabañas Privadas Dilany)
KAKO JE S HRANO?
Naju ni pretirano navdušila, bova odkrita. Ocvrto na ocvrto, ampak če si ljubitelj tega, potem ni problema 🙂 Najbolj nama je bil všeč tradicionalni zajtrk “gallo pinto” – jajčka na oko, poleg pa pražen riž s fižolom. Slednji je (na moje presenečenje) res okusen. V turističnih krajih se poleg domače najde tudi mehiška, italijanska in ameriška kuhinja (tex-mex).
A SEM LAHKO V STIKU S SVETOM?
Lahko, a bo šlo bolj počasi. Domačini skomignejo z rameni in rečejo: Nikaragva. V hostlih (in nekaterih restavracijah) je na voljo brezplačni WiFi, a kot omenjeno, ni najbolj zanesljiv. Na Koruznih otokih je vprašljiv tudi signal. Kartica s paketom za 30 dni (vključuje pogovore, smse in 3GB interneta) stane okrog 18€ (poišči poslovalnice podjetja Movistar).
KAKO JE PA Z DENARJEM?
Koliko kaj stane, kakšen je strošek potovanja povprečnega popotnika in kakšna je situacija z bankomati, si lahko prebereš v prispevku Stroški potovanja: Nikaragva.
KAJ LAHKO POČNEŠ V NIKARAGVI?
Ena izmed glavnih atrakcij je sankanje z aktivnega vulkana, poleg tega pa lahko zlezeš na katerega od ostalih vulkanov (npr. Mombacho, Concepcion), z vrha vulkana Masaya se lahko zastrmiš v lavo, raziskuješ mesteci Leon ter Granada ter prečešeš otok Ometepe po dolgem in počez.
Za surfanje je idealna pacifiška obala okrog kraja San Juan del Sur, na karibskem delu pa Koruzni otoki predstavljajo raj za snorklanje in potapljanje (midva jih po spletu nesrečnih naključij nisva mogla obiskati 🙁 ).
KAKO JE PA Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM?
Nikaragva velja za bolj varno državo kot njena severna soseda Honduras. Nama se je sicer zgodilo, da sva v enem izmed hostlov dvakrat naletela na prižgano televizijo v sobi. Temu nisva posvečala precej pozornosti, saj sva si razložila, da se je očitno prižgala avtomatsko, nato pa sva nekaj dni kasneje pogrešila 40$, ki so se nahajali v eni izmed torbic na polici. Ne trdiva zagotovo, da je zadeva povezana, a močno sumiva v to. Torej, potrebna je običajna previdnost 🙂
Voda bi naj bila pitna v večjih mestih, a svetujeva, da to jemljete z rezervo. Javno zdravstvo je poceni, a pod standardom, ki smo ga vajeni od doma. Za resnejše poškodbe je bolje najti čim hitrejši prevoz v prestolnico. Ne pozabi na potovalno lekarno ter na potrebna cepljenja pred potovanjem (priporočljivo hepatitis, tifus). Komarjev je ogromno in pikajo kot za stavo. Res so take vztrajne sorte 🙂 Tako da ne pozabi na repelent, če pa planiraš še nekaj dni v tropskem gozdu, pa velja razmisliti o antimalarikih.
Ne pozabi tudi na turistično zavarovanje za tujino. Midva ga imava sklenjenega pri WIZ tujina (v temle prispevku pokaževa, kako ga lahko skleneš v nekaj klikih).
Upava, da ti najini potepuški nasveti za Nikaragvo kdaj pridejo prav! Te zanima še karkoli? Zapiši v komentar, verjetno bo prišlo prav še komu 😊