Res sem vesela, da nas želiš spoznati!
Si že prebral/a vse o blogu BlueMarble Vagbonds (Potepuha na frnikoli)? Super, potem pa kar beri dalje!
Pravzaprav potepuha nisva le dva, ampak smo sedaj že štirje – (ok, 5, če štejem še Lokija, naš kombi!) – namreč, običajno naju najdeš v družbi kosmatincev na šitirih tačkah, ki slišita na ime Nano in Nui.
Če vprašaš Nanota, kako se je vse začelo, bi najbrž zalajal, da sem v bistvu jaz našla njega in Bojana nekje na začetku leta 2016 na smučarskem izletu.
Res se bo tole slišalo “pocukrano za sladkorno dobit”, ampak že v trenutku, ko sva se prvič videla, je nekaj preskočilo (iskrica ali pa smučka, kaj pa vem). Bojan sicer trdi, da je bilo krivo to, da sem ugotovila, da ima svoj kombi, v katerem je prostora za dve gorski kolesi! 
Kakorkoli, od takrat se po frnikoli potepava skupaj!
Aprila 2018 je Bojan šel na kolena (ok, ni šel, ker je deževalo kot iz škafa in je bilo blatno do gležnjev), in nekaj mesecev kasneje sva rekla dvakrat JA, pustila službi in se podala na enoletno poročno potovanje okoli frnikole. Nano je bil v tem času na svojevrstnem dopustu – pri Bojanovi sestri, kjer so ga razvajali kot v hotelu.
V skoraj enem letu sva prečkala meje 15 državih ter obrožila frnikolo – nabralo se je toliko zgodb, da bi o tem lahko pisala še nekaj let! 🙂 Je pa res, da ko se lotim, napišem precej in izčprno (sploh popotniške prispevke uporabne sorte!) – poleg tega pa ustvarjam še angleški blog – zato je prispevkov na blogu morda nekoliko manj, kot je običajno na takih spletnih kotičkih.
Kmalu po vrnitvi domov smo vsi ostali prikovani na domačih kavčih in bili za kakšno leto, dve “primorani” raziskovati le sosednje pokrajine (ali pa samo domačo občino, če se spomniš). Ampak nič hudega, to je bila enkratna priložnost, da sva malce pobliže spoznala Slovenijo in v tem času je nastalo kar nekaj najbolj branih prispevkov na blogu.
Takrat sva tudi kupila svoj tretji kombi (za krajše vikend izlete), ga “za silo” predelala, in ga leto zatem prodala dalje. S kombijem res rada potujeva, zato sva investirala še v četrti kombi, tokrat na 4×4 pogon (za raziskovanje bolj nedostopnih kotičkov) in ga čisto sama predelala v avtodom. Na Instagramu najdeš več fotografij tega lepotca.
Jaz sem tista, ki pišem prispevke za tale popotniški blog. Prav tako skrbim za izgled Instagrama in običajno me najdeš s fotoaparatom okoli vratu, pri čemer z velikim veseljem komentiram, da je za slabšo fotografijo kriv sam fotoaparat, svetloba, polna luna ali pa kaj četrtega. 
VEDNO razmišljam o novih izletih, potovanjih ali pa samo skoku na sladoled v sosednje mesto in najboljši občutek na svetu zame je, če imam še pred koncem potepanja v žepu letalsko karto za naslednje. Moji domači so se s tem že deloma sprijaznili, to pripisujejo »astrološkemu znaku strelca« in »dedkovim genom« (ampak dedi je bil pa tudi strelec, morda pa je nekaj na tem! 😉 ) . Že kot otrok sem pogosto spakirala kovček in jo za cel teden mahnila k sosedi na počitnice, z leti pa se je moja želja po raziskovanju frnikole le še večala.
Kot se strinjava z Nanotom, samo da se nekam gre! Če pa se tam vidi kaj zanimivega in je v igri dobra hrana, pa še toliko bolje. 
Sem izredno radovedna in si zato v življenju želim početi vse mogoče. Zato sem morda svojo “kariero farmacevtke” dala na pavzo in se začela ukvarjati še z digitalnim marketingom.
Svoje hobije menjujem skorajda hitreje kot drevesa listje in vsega se lotim z velikim navdušenjem. Seveda »obdržim« le redke, saj ima dan navsezadnje le 24 ur (občutno premalo!). Tako da če bi morala izbrati najljubše tri, bi rekla potepanja, joga, gorsko kolesarstvo, plavanje, zumba, tek, posedanje ob dobri kavici, čohljanje Nanota ob napeti knjigi, mantraling in pašnja ovc z Nui... no, pa sem že krepko čez tri.
Težko je izbrati. Bila sem že marsikje, pa vendar na tako majhnem koščku sveta, da se zdi zanemarljivo. Verjetno bi kot najljubšo do sedaj obiskano državo izbrala Iran, ker pozitivno preseneti v vseh pogledih, gostoljubnost ljudi pa je neverjetna. Ampak tudi Argentino obožujem. In v Novo Zelandijo sem se zaljubila na prvi pogled.
Istanbul je zame nek magičen kraj s prepletom kultur, in glede na to, da sem v Turčiji kratko obdobje tudi živela, se ob vsaki vrnitvi počutim nekako doma. Ampak moj najljuši kotiček na frnikoli pa je najbrž Ubud na otoku Bali – če bi lahko, bi nekaj mesecev živela tam!
Ampak ne le tujina, tudi Slovenija je prelepa in dolino Soče ter Goriška Brda naravnost obožujem, nedavno pa sem se totalno navdušila nad Prekmurjem.
Je “nomadska duša” in velik sanjač. Preprosta oseba, ki ne prenaša ozkoglednosti in zahrbtnosti ter se lahko rutine hitro naveliča. Blag do zmeren hipohonder (k sreči vedno opremljen z lekarno za 50 ljudi), ki občasno potrebuje dobronamerno kritiko.
Rada dobro je, predvsem pa je zanjo pomembno da »se nekam gre«. Kljub temu, da vneto zatrjuje, da ni »mamaste« sorte, se zadeve spremenijo, ko se gre za njene “pasje otroke”. Ti so po njenem mnenju seveda najboljši in najlepši na svetu 
Torej, sem dobil nalogo, da nekaj napišem o sebi (*pa itak bo tričetrt popravila…*).
Sem Bojan, tisti potepuh, ki stvari dosti raje počne, kot o njih piše (zato je tole bilo kar stresno zame haha). Na kratko, nisem najbolj kosmat, sem pa najvišji član. Rad uživam življenje in svet se mi zdi skoraj prevelik, da bi ga lahko mi vsega »oblaufali«… ampak moram reči, da nam gre zaenkrat kar dobro, če se ozrem nazaj na našo skupno kilometrino
Sem dolenjc in ponosen na to »Cvičk« maram sicer samo na žuru, kjer ni ničesar drugega. Sem bolj ljubitelj piva (na potovanjih se morava vedno ustaviti v kakšni pivovarni!) in imam namen nekoč tudi zvariti kak sodček ali deset.
Strojnik po duši in po poklicu – če se nekaj da narediti z lastnimi rokami in ne le kupiti v trgovini, se bom tega z veseljem lotil. Uživam v svoji delavnici , kjer “prešraufam” svoja kolesa po dolgem in počez, včasih tudi malo preveč. Torej, čisto nasprotje Sandre, ki zagovarja dejstvo, da trgovine premorejo vse in je najlažje nekomu plačati, da stvari naredi namesto tebe. Mogoče bi ji moral predlagati, da ji izstavim račune za vse tehnične zadeve, ki jih njeni možgančki naumijo, prenos v prakso pa je prepuščen meni. Vlogi/video prispevki/občasno tehnično urejanje bloga… s tem se ukvarjam jaz. Stric iz ozadja, torej.
Najraje sem nekje zunaj in v preteklosti sem preizkusil že vse mogoče športe, od teka, crossfita, kajaka, smučanja, bordanja, pa vse do motokrosa in fuzbala. Seveda je bilo treba pri vsaki stvari nabaviti vso opremo in bankrotirati, ampak kaj, ko se samo enkrat živi. A kljub temu, da še vedno obožujem vse z adrenalinom povezane športe, me sedaj že nekaj let večino časa najdeš na gorskem kolesu ali freeride smučeh. Ni najceneje, je pa fajn. YOLO.
Svojega življenja si ne morem predstavljati brez (poleg moje žene seveda 😉 ) gorskega kolesarstva, zato se lahko v bodoče na blogu znajde tudi kaj na to temo.
K sreči tudi Sandra kolesari, in zato razume vse neprepotrebne stroške – pravzaprav me v njih dostikrat prekaša!
In seveda – življenja si ne predstavljam brez svojega najboljšega prijatelja, tistega z nosom nekje 10 cm nad tlemi in ogromno količino dlake. No, in njegove male velike sestrice.
Potovanja se nikoli ne branim, da jih nikoli ne zmanjka, pa seveda poskrbi Sandra. Preden sem jo spoznal, sem sicer že obiskal nekaj držav v Aziji, Evropi in Afriki, ampak z njo – z njo sem šel pa kar okrog frnikole. Čeprav se rad potepam, pa se mi vedno, ko se vrnem v Slovenijo zazdi, da je to najlepša dežela na svetu.
Moram pa priznati, da po letu potepanja po svetu ugotavljam, da se tudi meni “bucket list” držav in stvari, ki bi jih še rad videl in doživel, precej daljša.
Je Nano v povečani obliki – navdušen nad vsem, kar ponuja življenje; če se le da, bi jedel zelo pogosto; veliko časa je na tristo obratih, a vseeno občasno na plano prileze tudi lenoba in takrat prevlada položaj burita na kavču.
Življenje jemlje »na izi«, in je zato vrhunska protiutež moji občasno anksiozni dušici. Ker govori manj kot jaz, se najina zveza obnese, sploh če se pretvarja, da me posluša (t.j. občasno zavije z očmi), ko razpredam o smislu življenja ali o planih potepanj za naslednjih deset let. V primerjavi z mano je torej bolj potrpežljiva polovička.
Ljubitelj vseh kosmatih štirinožnih prebivalcev zemlje, zato ne izključujem možnosti, da bo nekoč za hišo živalski vrt. Ali vsaj krdelo psov. Kljub temu, da je navzven bolj »udomačene sorte« kot jaz, bi verjetno najbolj užival, če bi se s kombijem prevažal okrog po svetu, prevozil vse možne kolesarske poti in za preživetje ponujal svoje zvarjeno pivo.
Ja itak da te, ane 😉 In prav je tako, nedolžna firbčnost ni nujno slaba zadeva!
Potem ti pa kar predlagam, da nam (in našim avanturam) pričneš slediti na družbenih omrežjih seveda!
Ti samo klikni tisti slavni FOLLOW gumb na Instagramu, Facebooku, Pinterestu ali pa se naroči na naš kanal na Youtube-u.
Oh, ampak KATERI KANAL IZBRATI ?!? (lahko tudi vse, bom izjemno hvaležna!)
Ampak, naj ti pomagam:
Ok, bo zdaj kaj lažje? 😉
© 2023, BlueMarble Vagabonds. Vse pravice pridržane. Spletna stran uporablja Amazon affiliate program, kar pomeni, da prejmemo provizijo ob nakupu izdelkov, ki jih priporočimo. Pogoji uporabe spletne strani ter politika uporabe in varstva podatkov.
