BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Latest posts:

Stuff You Love:

Chichen Itza - cover photo for One Month Mexico Itinerary
Intineraries
Sandra

ONE MONTH MEXICO ITINERARY

Mexico is a vast country that covers a land area of almost 2,000,000 square kilometers. So let’s be real –  unless you are planning to

Read More »
Hiking in Ushuiai cover photo - the river, muddy meadow and snowy mountains in the distance
Argentina
Sandra

HIKING IN USHUAIA – DOs & definite DON’Ts

Hiking at the end of the world? C’mon, admit it, there’s a super cool edge to it.

And besides, we Slovenians are known to be a “hiking nation”, so when our new friends from the USA invited us to go hiking in Ushuaia together, saying “nope” was not an option. No matter the circumstances.

And that’s perhaps where things started to go wrong.

This is a story about our hilarious hiking in Ushuaia and all the DOs and DON’Ts you should(not) repeat.

Read More »
Traditional houses in Prekmurje region, Slovenia
Slovenia
Sandra

YOUR GUIDE TO PREKMURJE REGION, SLOVENIA

A river that winds lazily across wide plains. White storks nesting on chimneys. Picturesque churches and unique architecture. Lush green hills, lined with vineyards and mighty castles sitting among them. Thermal waters for relaxation and the juiciest Slovenian dessert. Welcome to Prekmurje region in Slovenia!

Read More »

KO KOMAJ VERJAMEŠ, DA JE RES – GREVA NA VELIKONOČNI OTOK

Pogled na Velikonočni otok iz letala

This post may contain affiliate links, meaning we will receive a tiny commission if you choose to click through and make a purchase. But don’t worry, clicking on them won’t cost you a penny more – it just means we can keep creating free content for you – and that our furry companions can keep living their best life with all their fancy toys.  

Kam pa gresta sedaj? Malce dlje. Kje je vajina naslednja destinacija? Em, 5 ur od Santiaga z letalom. A prideta že domov??? Ne mami, ne še. En kup vprašanj je priromalo v najine »inboxe«, ko sva se za seboj pustila lepe kotičke ob Carreteri Austral in sva se preko Valdivie počasi pomikala proti Santiagu. Najin naslednji cilj je bil namreč prav tak poseben – zelo oddaljen in rahlo skrivnosten Velikonočni otok. 😊


Kje je pravzaprav Velikonočni otok?

Velikonočni otok je majcen otoček sredi Tihega ocena, ki sicer spada pod Čile. Tako je bil poimenovan, ko ga je neki Nizozemec »odkril« na velikonočno nedeljo nekje tam v 18.stoletju. V resnici je bil otok naseljen že poprej in njegovo polinezijsko ime je Rapa Nui (hej, dosti bolj všečno!) ali Isla de Pascua (špansko). Evropejci so si pač radi izmišljevali svoja (skrajno neizvirna) imena.

Edini način, kako lahko nanj prideš, je z letalom iz Santiaga ali pa iz druge strani, iz Tahitija. No, če pa si se rodil z zlato žličko v ustih in imaš lastno letalo, morda tudi iz kje drugje 😉 Let traja kar 5 ur in tudi zaradi težje dostopnosti ima otok skrivnostni pridih.

Če ti ob omembi imena Velikonočni otok še ni zazvonil zvonček, pa se verjetno marsikomu prižge lučka v glavi ob omembi »otoka, kjer so tiste ta velike glave, za katere se ne ve, kako točno so jih tja postavili«. Morda še vseeno nisi slišal zanj, pa nič zato. A ravno ta otoček je bil na najinem bucket listu – na mojem že leta, na Bojanovem pa se je tudi znašel, ko je lučka posvetila ob omembi »tistih glav«. 😊


V lov za letalsko karto

Roko na srce, nisva si mislila, da ga bova (kadarkoli) obiskala, saj so zaradi oddaljenosti letalske karte  drage in se običajno prepričaš, da je bolje, da se za ta denar kakšen mesec potepaš po Aziji. A ker sanjati baje ni nikoli greh (o tem bi se dalo debatirat.. ), sem takoj po tistem, ko sva februarja prišla v Čile, pričela brskati po Skyscannerju ter upala na čudež. In »čudež« se je zgodil že v tednu ali dveh. 🙂

Med vrtoglavimi številkami v rangu od 400 pa vse tja do 900€ (iz Santiaga), se je kar naenkrat pojavilo nekaj letalskih kart za skoraj neverjetno ceno pod 200€. Tombooola! Po nekaj zmagovitih krikih in skokih na kavču (ki so se skoraj končali pod kavčem), dvema ali treh klikih na tipkovnici ter napetem čakanju tistih nekaj minut, da na mail prileti potrditev, sva imela letalski karti za Velikonočni otok.

Do sedaj najbrž že vsi veste, da nisva najbolj zorganizirana osebka in aktivnosti ter nastanitve iščeva šele, ko nekam prispeva. Pa da se ob tem večkrat zaštrikava. 😊 Ker Velikonočni otok res ni preveč velik (in so namestitve lahko hitro polne), poleg tega pa je »slavno drag« (o stroških enkrat naslednjič..), si tega prvič nisva mogla privoščiti. Zato sem še isti dan rezervirala najcenejšo primerno namestitev na Bookingu (ki se je izkazala za vrhunsko izbiro).

Celotno najino potepanje po Patagoniji je bilo torej prilagojeno temu, da se pravi čas vrneva v Santiago in ujameva letalo.

Na elektronski oddih

Sva si rekla, da bo to »dopust znotraj potovanja«. Saj ne, da bi sicer trpela in preveč delala, da ne bo pomote, sva pa le na poročnem potovanju 😊 A med pisanjem bloga, urejanjem najinega Facebooka in Instagrama, snemanjem in pripravo vlogov (jih najdeš na najinem Youtube kanalu), urejanjem fotk ter iskanjem interneta za vse našteto, se včasih počutiva skoraj, kot da sva v ta pravi službi, samo taki brez plače 😉 To seveda rada počneva (drugače bi vse te ure raje namenila moljenju vseh štirih od sebe 😛 ), a kdaj pa kdaj paše tudi čisti odklop. In tokrat je bil idealen čas za to. Nič pisanja, nič urejanja fotk, predvsem pa (skoraj nič) telefona in interneta.

Česa se človek najbolj veseli, ko gre na daljši let? Filmov, itak! Latam airlines naju je precej presenetil, saj je bilo letalo res moderno, sedeži udobni, prostora za noge pa veliko (to razumejo vsi, ki merijo nad 180 cm, meni kratkonožcu je za slednje neizmerno vseeno). Tako sva se za 5 ur zabubila vsak v svoj ekran kot žuželke v lučko in se odklopila od sveta. Dober začetek »dopusta«! Bojan je tako pristal med vesoljci, jaz pa nekje v elizabetinski Angliji.


Prvi vtisi

Pogled iz pristajajočega letala je razkril otoček nepravilne oblike, ki se res nahaja – sredi ničesar. Ko smo prileteli bližje, si na njegovi površini že lahko opazil vulkanske hribčke živo zelene barve, rjavi robovi pa so zrasli v mogočne klife, v katere neprestano na videz razjarjeno buta ocean in ustvarja kopico belih, penečih hribčkov. Ob obali se temno modra barva tu in tam prelije v živo turkizno in ob tej mavrični paleti se za trenutek povprašaš, če nisi morda priletel na Irsko.

Prvi korak iz letala te prepriča, da temu ni tako. Topel zrak nežno butne vate in v nosnice se priplazi ne preveč izrazit vonj po vlagi in soli. Poleg običajnih dreves in grmovja se v vetrcu pozibavajo palme, stevardese na letališču pa v laseh nosijo ogromne rože. Takoj začutiš počasni ritem otoka in usta se ti razlezejo v širok nasmeh, ko pri izhodu iz letališča nekdo navdušeno maha s tablico s tvojim imenom, kljub temu, da nisi rezerviral svojega prevoza do hostla. Da želijo poskrbeti za svoje goste, pravijo, medtem ko ti čez glavo obesijo veliko ogrlico iz tropskih rož.

Smo na Havajih? Ne, čeprav tudi ti spadajo v t.i. polinezijski trikotnik in imajo prebivalci iste prednike. Irska? Vsekakor ne, je pretoplo in premalo ovac 😉 Dobrodošli na Rapa Nui.

Sharing is caring:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Related Posts

KNJIGE O POTOVANJIH IN ODKRIVANJU SAMEGA SEBE

KNJIGE O POTOVANJIH IN ODKRIVANJU SAMEGA SEBE

Veš kaj te lahko na drug konec sveta odpelje še hitreje kot letalo?

Knjiga, seveda.
Odpreš jo, prebereš nekaj vrstic in zgodi se čarovnija. Knjige imajo tako posebno moč. Ne le, da nas lahko odpeljejo tja nekam daleč – pravzaprav nas lahko spremenijo tako kot potovanje samo. Spremenijo naše razmišljanje, naše želje, naš pogled na svet.

Dvojna čarovnija torej.

Ker sem vedno iščem nove ideje za bralne urice, sem tokrat za pomoč prosila popotniške blogerje iz vsega sveta. Kaj smo iskali? Njihove najljubše knjige o potovanjih in odkrivanju samega sebe.

Read More »