BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Latest posts:

Stuff You Love:

Chichen Itza - cover photo for One Month Mexico Itinerary
Intineraries
Sandra

ONE MONTH MEXICO ITINERARY

Mexico is a vast country that covers a land area of almost 2,000,000 square kilometers. So let’s be real –  unless you are planning to

Read More »
Hiking in Ushuiai cover photo - the river, muddy meadow and snowy mountains in the distance
Argentina
Sandra

HIKING IN USHUAIA – DOs & definite DON’Ts

Hiking at the end of the world? C’mon, admit it, there’s a super cool edge to it.

And besides, we Slovenians are known to be a “hiking nation”, so when our new friends from the USA invited us to go hiking in Ushuaia together, saying “nope” was not an option. No matter the circumstances.

And that’s perhaps where things started to go wrong.

This is a story about our hilarious hiking in Ushuaia and all the DOs and DON’Ts you should(not) repeat.

Read More »
Traditional houses in Prekmurje region, Slovenia
Slovenia
Sandra

YOUR GUIDE TO PREKMURJE REGION, SLOVENIA

A river that winds lazily across wide plains. White storks nesting on chimneys. Picturesque churches and unique architecture. Lush green hills, lined with vineyards and mighty castles sitting among them. Thermal waters for relaxation and the juiciest Slovenian dessert. Welcome to Prekmurje region in Slovenia!

Read More »

6 NENAVADNIH STVARI NA KUBI

Stray dogs - intersting thing Cuba

This post may contain affiliate links, meaning we will receive a tiny commission if you choose to click through and make a purchase. But don’t worry, clicking on them won’t cost you a penny more – it just means we can keep creating free content for you – and that our furry companions can keep living their best life with all their fancy toys.  

Ker je svet pač majhen, Kuba pa še manjša, smo se v Trinidadu itak spet srečali z Mihom in Metko (ki sva ju srečala že v Havani in na poti do Playe Giron). Tja prispela že dan pred nama in našla bar poleg glavnega trga, kjer so prodajali koktejle po 1CUC. Pa smo bili kuhani in pečeni tam naslednja dva večera. ? No, v bistvu sta bila dva bara en zraven drugega, prvi ves čas nabito poln, drugi čisto prazen, pred njim pa je ves čas navdušeno skakal nekdo, ki je vabil vanj. Smo iz prve roke ugotovili, da se v teh koktejlih nahaja manjša količina alkohola kot v tistih pri sosedu. Ampak da bi pa morda to “popravili” ali pa vsaj znižali ceno jim nekako ni padlo na misel, so raje najeli reveža, ki je večer za večerom skakal pred lokalom. ?

Kar me je pripeljalo do razmišljanja, da je na Kubi kar nekaj stvari, ki fascinirajo ali pa jih nekoliko težje razumeš:

 

1. Vezano na zgornjo situacijo, Fenomen količine napram učinkovitosti

Na Kubi se za vsakega najde kaj za početi (kot v dobrih starih socialističnih časih), kljub temu, da je skupni izkupiček zato ponavadi slabši. Tako na vratih trgovin zdolgočaseno stojijo po trije varnostniki, na banki je “za šalterji” 20 ljudi, od tega dela eno okence, ostalih 19 ljudi pa nemo strmi predse, voznik lokalnega avtobusa pa ima poleg sebe še dodatnega voznika…za moralno podporo morda.

 

2.  Fenomen ene osebe v pisarni

Zunaj vroče, sonce pripeka, pred vrati menjalnice/agencije/telefonskega ponudnika pa dolga vrsta ljudi, ki potrpežjivo čakajo. Na notranji strani pred vrati stoji varnostnik, ki spušča enega po enega naprej. Končno sva na vrsti in stopiva skozi vrata, ko nekdo za širokim pultom že besno maha:

“Samo en naenkrat!”

“Ampak midva sva skupaj, bova skupaj uredila.”

“Ne, ne…ne gre, ni prostora v pisarni, samo en naenkrat je lahko tu!”, razburjeno maha in kaže z roko proti vratom.

Tako se eden od naju vda v usodo in se vrne na žgoče sonce, drugi pa se napoti proti pultu. Ki se nahaja na drugi strani vsaj 25m2 velike prazne pisarne.

 

3. “Fenomen cene napram storitvi

Kuba pozna dvojno valuto – tisto za domačine in drugo za tujce in slednja je bazirana na bolj ameriških vrednostih. Tako dnevni izlet z lahkoto nanese okrog 60€, cene hotelov s 5* pa se gibljejo nad 300€/noč. Vse lepo in prav, vendar marsikje storitev ne dosega nivoja, ki ga pričakuješ ob takšnem plačilu. Če ne počitnikujete ravno v top resortu, torej ne bodite presenečeni, če boste plačali “evropsko ceno”, dobili pa “azijsko storitev”. Je pač treba vzeti v zakup 🙂

 


HEJ, TE MORDA ZANIMA ŠE KAJ OD TEGA?


 

4. Ekonomski fenomen

Ta je nekoliko vezan na prejšnjega in žal ni nejasen le nam, ampak tudi Kubancem samim. Povprečna plača prebivalca Kube znaša cca.30€, povprečna pokojnina pa 12€. Pri tem stane (že za odpad primerna) Lada Niva 1000€. Preračunano na naše razmere moraš torej za razvalino od avta pri plači 750€ odšteti 25.000€. Zdaj si pa kupi avto, če moreš.

Po drugi strani pa je povprečna cena nočitve, ki jo ko turist plačaš v casi particular 20€, kar pomeni da lahko babica v enem dnevu zasluži skoraj dvakratnik svoje pokojnine (in za to ne potrebuje Erjavca). Po mojih izračunih tako lastniki cas zaslužijo precejšnje vsote denarja, ki pa ga je po drugi strani težko zapraviti, saj ne moreš preprosto priti v trgovino in se odločati med 24-imi znamkami pečic, ki imajo enormen cenovni razpon. Ne, tukaj je v trgovini na voljo točno 5 identičnih pečic. Iste znamke, iste cene – princip vzami ali pusti. Če ne drugega, morda privarčujejo vsaj na času, ki ga mi porabimo za odločanje…

 

5. Fenomen internet dilerjev

Internet je na Kubi tako redek kot sneg v puščavi. Ta je namreč (internet, ne sneg) na voljo namreč le v boljših hotelih ali pa – v javnih parkih, pa še tam je ujeti signal zgolj loterija. Tako ni popolnoma nič nenavadnega, če v parku namesto ljudi, ki sprehajajo pse/se igrajo/čvekajo, vidite samo trumo ljudi, fokusiranih v zaslone pred seboj, nemih in gluhih za vse okoli sebe. Zombi-landija v bistvu. In ja, tudi midva sva bila občasno zombija. ? Ampaaak…obstaja trik. Posamezniki (internet dilerji sem jim jaz rekla) naredijo t.i. hotspot (ne me vprašat kako to gre, ne razumem tehnologije) in potem ustvarijo signal npr. na neki točki na ulici. Če stanuješ v bližini, ti za manjše plačilo pridejo vtipkat geslo in voila…internet za nekaj ur! (ali pa tudi ne, odvisno od sreče).

 

6. In pa malo drugačen, moj najljubši – Fenomen potepuških psov

Pse imam neskončno rada, a včasih se ob potepuških počutim rahlo neprijetno – ko se skupina prestradanih velikih psov zaganja vate, laja in kaže zobe, mi instinkt pač pravi, naj jih ne grem čohljat. Na Kubi pa je zgodba popolnoma drugačna. Ja, še vedno so malce bolj suhljati kot domači in po njih skačejo bolhe, to pa je tudi edina razlika med njimi. Brezskrbno ležijo na trgih in ko se v bližini usedeš, se prav lenobno pretegnejo in te pridejo pogledat. V kolikor jih ogovoriš, jim rep zamaha kot ventilator, tako da zraven poskakuje še celotna zadnjica in veselo se počijo na tla ob tvoje noge ter lenarijo dalje. V primeru da kaj zobaš, vljudno počakajo ob strani, če bi morda podelil svojo malico z njimi – če pa ne, pa tudi nič narobe. Morda bi se celo najin Nano lahko naučil kaj od njih. Oh, če bi le lahko, bi vse napakirala in jih po pošti poslala domov. ?

 


Komentar leta 2020 po potovanju: ne le Kuba, potepuški psi latinske Amerike so vsi neverjetni in v 10 mesecih sva jih prečohljala nešteto! 😀


 

Ste tudi vi že bili na Kubi in morda opazili kaj podobnega ali še bolj zanimivega? Zapišite v komentar!

Zgoraj omenjene zanimivosti so seveda le plod mojega opazovanja in morda se popolnoma motim. ?

Sharing is caring:

Related Posts