Naslednja postojanka za Playo Giron je bil Trininad – mestece, v katerem se je vsekakor vredno ustaviti med potepanjem po Kubi. Nizke barvite kolonialne hiške s fantastičnimi terasami, tlakovane uličice so posejane s stojnicami, kjer za razliko od preostalega sveta prodajajo spominke “domačega izvora” (ker uvoza pač ni) in ne tiste iz Kitajske, na glavnem trgu pa vsak večer odmeva živa glasba. Ja vem, precej turistično, ampak ima res svojevrstnen čar. Za razliko od Varadera na severu, kjer so na 20km plaži nanizani hotelski resorti, moderni barčki in trgovinice (ki so mimogrede drugje na Kubi skoraj znanstvena fantastika), je Trinidad kljub velikemu številu turistov nekako uspel ohraniti tisto edinstvenost Kube.
Tako sva kar nekaj časa namenila brezciljnemu tavanju po ulicah in raziskovanju lokalnih tržnic s spominki, poleg tega pa sva se odpravila tudi na izlet do enega izmed okoliških slapov (je bil kar pohod nazadnje! :D), da malo namočiva pregrete ritke. Ker se nama ni dalo ukvarjati s taksiji (jap, lenobe), sva se ustavila v eni izmed agencij, ki jih priporoča tudi Lonely Planet – Paradiso, ki se nahaja v casi ARTex, v bližini trga Cespedes. Dobra odločitev – izlet je bil fin, z angleško govorečim vodičem (za Bojana 😊), poleg tega pa smo se domenili še za uro kubanske salse – “Hej, če pa to ne probava na Kubi, potem pač nikoli ne bova”, sva si rekla.
Ure salse so na sporedu vsak dan, cca. med 10. in 16.uro in če imaš še malce sreče kot midva, ni tam nikogar drugega in kar naenkrat imaš privat učitelja plesa! 😊
Jaz sem sicer v preteklosti že bila na enem tečaju salse (ne kubanske), pa je bila bolj polomija in kaj drugega kot nekaj muvov iz zumbe ne poznam, Bojan pa se s tovrstnimi gibi na metal koncertih tudi nekako ni srečal. Tako da sva bila brez pričakovanj, ampak na koncu prijetno presenečena – ura je potekala v angleščini, zelo profesionalno in šli smo resnično korak za korakom. Najprej gibi zame, ki sem jih morala kaj nekajkrat ponoviti, nato gibi za Bojana, sledilo je ponavljanje gibov ob glasbi in šele nato sva “zaplesala” v paru – spet najprej brez in nato z glasbo, dokler nisva zadeve speljala brez napake.
Na koncu ure sva dejansko zaplesala nekaj preprostih figur, ki so čisto dobra osnova za vajo na trgu ob živi glasbi zvečer (sploh ob podlagi mojitota ali dveh 😉). Če bi v Trinidadu ostala še nekaj dni, bi vsekakor še odplesala kakšno uro, saj sva bila kar navdušena. Tako da če so vas kdaj mikali ritmi kubanske salse, je tale tečaj res prav dobra izbira!
