BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Zadnji prispevki:

Najraje berete ...

Riževe terase Tegalalang (Bali potovanje)
Bali
Sandra

TVOJ NAČRT ZA BALI POTOVANJE: 1, 2 ali 3 tedni na rajskem otočku

Bali. Majcen indonezijski otoček z velikim imenom. Otok bogov ga imenujejo in število ljudi, ki ga letno obišče je sorazmerno z veličino njegovega nadimka. A čeprav Bali pravzaprav ni tako velik, se mnogi tam izgubijo za dlje časa (no ja, ali pa najdejo, kakor pogledaš 😊). Trije načrti po dnevih za tvoje Bali potovanje – 1, 2 ali 3 tedni super počitnic na Baliju (Indonezija) in seznam stvari za s seboj (lahko ga natisneš!)

Preberi več »
Slovenija
Sandra

35+ ZNAMENITOSTI PREKMURJA IN 10 PREDLOGOV ZA IZLETE

Letos v začetku leta sva imela to srečo, da sva nekaj tednov preživela v Prekmurju. No ja, sicer sem si velik del znamenitosti  Prekmurja ogledala sama oz. v družbi Nanota, a zato ni bilo nič manj zabavno! Bojan je pa bolj pri prekmurski hrani in pijači sodeloval. Prekmurje me je čisto navdušilo in verjamem, da bo tudi tebe – v temle prispevku najdeš skoraj 40 znamenitosti Prekmurja ter 10 predlogov za eno- in večdnevne izlete po Prekmurju.

Preberi več »

“HEJ CABALLOS!”

A view from above

Ta prispevek lahko vsebuje t.i. partnerske povezave, kar pomeni, da prejmemo mikro provizijo, če klikneš na povezavo in se nato odločiš  za nakup. Brez skrbi, nakup preko teh povezav te ne stane niti centa več, nam pa omogočiš, da še naprej ustvarjamo brezplačne vsebine zate – in da tu in tam razvajamo naše kužke s slastnimi priboljški.

Iz Havane sva pot nadaljevala proti Viñalesu, majhni vasici na jugovzhodnem delu Kube, ki je znana po nasadih tobaka in apnenčastih monolitih, ki so pod zaščito UNESCA (za prijatelje plezalce: tukaj je kar raj za vas 😉).

Ker vsi vodiči pišejo o tem, kako je super odkrivati te doline na konjih (konj=caballo), sva kakopak zadevo morala preizkusiti tudi sama. Tako naju je zjutraj pred najino caso pobral voznik s konjsko vprego, da naju odpelje na kraj, kjer se začne tura. Na Kubi so vozički s konji nekaj popolnoma vsakdanjega, kot tudi ceste z luknjami. Kombinacija obojega pa kaj hitro pričara tisti pristni občutek, kako se je morala počutiti gospoda pred 200 leti, ko so se iz kraja v kraj po cestah vrhunske kvalitete prevažali v kočijah. Nič kaj jim ne zavidam. 😊

K sreči vožnja ni bila predolga in kaj hitro smo bili na začetni točki ture. Najprej so nam “podturili” še eno predstavitev izdelovanja cigar (in jih na koncu seveda poskusili prodati po res zasoljenih cenah), nato pa smo se odpravili do konjev. Ronchero in Palomo sta se imenovala najina prevozna sredstva za tisto dopoldne. Naj omenim, da sama nisem jezdila že 20+ let, Bojan pa je bil na konju drugič. Seveda tega nihče ne vpraša in ti lepo vtaknejo uzde v roko in lopnejo konja po riti. In odpeketaš. Bojan je imel kar srečo, saj je bil njegov Palomito bolj lene sorte in se je le enkrat prignal na čelo čredice, sicer pa se je bolj z muko premikal in je bil neznansko bolj zainteresiran za žvečenje listja ob poti kot pa za to, da bi Bojana pripeljal od točke A do Ž. Je bil pa zato Ronchero bolj naspidiran in ga je izredno živciralo, ko se se drugi konji izrinili predenj, vsak pospešek njegovih ostalih kolegov pa je vzel kot signal, da se mora sam zagnati še bolj. V sedlu me je večino časa torej prav fino razmetavalo in srčno upam, da me kdo ni posnel. Glede na to, da so določene stezice kar precej strme in luknjaste, sem bila na koncu kar vesela, da sem se sploh obdržala na hrbtu. 😊

Celoten izlet naj bi sicer trajal kakšne 4 ure, ampak smo se vmes ustavili in imeli predstavite lokalne flore, pridelave kave ter ruma. To je bilo sicer nepričakovano, saj sva mislila, da bomo dejansko 4 ure jezdili, ampak je bila moja zadnjica na koncu neznansko hvaležna.😊

 

Deli s prijatelji:

Prispevki s podobno tematiko: