Prvi vtisi Kube? Komaj jih sestaviva skupaj, ko pa so tako raznoliki. 😊 Letalo je pristalo uro prej, na letališču ni bilo nobenih vrst, ki sva jih vajena iz Azije, prtljaga se je privozičkala mimo precej hitro in prav nikogar ni zanimalo, kdo sva in zakaj imava enosmerno letalsko karto. Tudi obrazca, ki sva ga vestno izpolnila na letalu (kjer te med drugim prosijo, da našteješ vso elektronsko opremo, ki jo imaš s seboj in cene) ni nihče prebral. Prvič se je tudi zgodilo, da je na letališču nekdo čakal name z velikim listom “Senora Stanisa”, kar se mi je zdelo precej zabavno 😉 Pobrala naju je prijeteljica lastnika “case particular”, ki je v prostem času očitno taksistka za soseda. Mimogrede, za tiste ki ne veste, kaj je casa particular – najbolj razširjena vrsta nastanitve na Kubi, kjer domačini v dogovoru z vlado (ki pobere odstotke) oddajajo sobo v svojem stanovanju/hiši in ti običajno pripravijo zajtrk (ter po želji ostale obroke).
Pa da se vrnemo k taksiju…težko opišem stanje, v katerem se je nahajala prastara Lada Niva, uvožena najbrž iz Rusije v zlatih časih komunističnega režima. Verjetno takega avtomobila v Sloveniji niti ne bi smel parkirati pred stavbo za tehnične preglede. Če povzamem, je avto imel kovinsko ogrodje, kolesa ter motor, to pa je bilo tudi bolj kot ne vse. Jaz sem celo optimistično poprijela za varnostni pas, pa mi je gospa rahlo v zadregi rekla “Pasu pa nima ta avto…” Vendar je promet na Kubi vseeno nekako miren in urejeni kaos deluje, tako da se počutiš vsaj do neke mere varno.
Že po prvih ovinkih iz letališča smo se pripeljali…v preteklost 😊 Vse fotografije ki jih vidiš na internetu ne nadomestijo trenutka, ko se ti zazdi, da si se pripeljal tam nekje v leto 1950. Stari kamioni, do potankosti spolirani ameriški Chevloreti, ki jih vozijo dedki s klobukom na glavi ter cigaro v ustih ter kabrioleti vseh mogočih pastelnih barv s tapiciranimi sedeži, iz katerih se slišijo zadnji latino hiti. Dodaten vtis kraja, pozabljenega v preteklosti dajejo kolonialne zgradbe z veličastnimi pročelji, pomešane s stavbami, ki odražajo tipično svojetsko arhitekturo.
Kljub temu, da sva se pripravila na takšen prizor, si ne moreš kaj da ne bi na pol pričakoval, da bo nekdo nekje zavpil “Haha, skrita kamera!”, zavesa se bo dvignila in privid izgnil. Ampak ne – dobrodošli v Havani. 😊
