El Calafate je kraj, ki leži ob fotošopirano-turkiznem jezeru in je dobil ime po grmu borovnic. Sicer jih v jesenskem času ni moč najti, ampak sva jih pa zato nadomestila s steaki in pivom. 😉 Malo večja vas je tipična turistična past, ki pa se nama je vseeno precej dopadla.
Dolga glavna ulica z lesenimi kočicami, polnimi čokolade, spominkov in treking opreme, med njimi pa so strateško nameščeni barčki in restavracije. V slednjih veselo zapravljaš, saj se ti vedno, ko se pripelješ iz Čila, zazdi, da je vse poceni in res ne bo škodilo, če naročiš še tisti dodatni krompirček.
Hej, tukaj sva tudi praznovala obletnico! In ker je ravno tisti dan bril vetrič (t.j. veter tipa Bojan s težavo odpre vrata kombija 😛 ), poleg tega pa je bil po trekingih v Torres del Painu čas za tuš (tu in tam se je fajn umit, častna! :D) sva si prvič privoščila celo noč v hotelu. Takem ta pravem – s savno, bazenom, toplo sobo in zajtrkom. Oh, in ja, z božanskim razgledom na jezero. Skupaj s še enim vrhunskim steakom za večerjo (ki pa vseeno ni prekašal tistega iz Bariloche), je bilo to drugič na najinem zdaj že skoraj polletnem potepanju, da sva se morda približala klasični sliki poročnega potovanja. 😉 Fotke? Jih ni, cenzura. 😛
Sva bila pa v temle hotelčku, če bi koga zanimalo: Design Suites Calafate
LEDENIK PERITO MORENO
El Calafate je znan predvsem zato, ker se nedaleč od njega nahaja južni del nacionalnega parka Los Glacieres in en reees ogromen ledenik, ki je bil tudi razlog, da sva prišla v te konce argentinske Patagonije.
Ledenik Perito Moreno je del t.i. Campo de Hielo Sur (južnopatagonsko ledeno polje), ki je tretje največje ledeniško območje na svetu (za Antarktiko in Grenlandijo). Mimogrede, si vedel, da ledeniki predstavljajo 75% sladke vode na svetu? Sva si predstavljala, da je odstotek visok, a nisva vedela, da toliko!
Mimogrede, nisva super pametna, slednje nama je povedala informativna zloženka, ki sva jo prejela ob vstopu v nacionalni park. 😉
Že preden se pripelješ do parkirišča, lahko na poti v daljavi zagledaš ogromno zaplato ledu in ladja, ki se pelje v njeni bližini, izgleda kot majcena mušica v primerjavi z ledeno gmoto. V bližini ledenika je parkirišče, kjer te naložijo na minibus in odpeljejo do začetka potk – lahko pa se tudi odpraviš peš in se nato pripelješ nazaj.
Že iz daljave ledenik izgleda precej impresivno, ko pa se mu približaš, pa šele zares dojameš, da je to vse prej kot majčken košček ledu 😉 Iz poti, ki so speljane ob obali, vidiš le tisti del ledenika, ki se pomika naprej – to kar je zadaj in pod vodo, pa je očem skrito. V soncu se špičasta površina blešči v noro modrem odtenku, nekateri deli pa izgledajo že kar vijolični.
Resnična mogočnost ledenika se pokaže, ko v daljavi zaslišiš grozeče bobnenje, podobno grmenju ob nevihti. V tem trenutku vsi na razglednih terasah iztegnejo vratove in vržejo oči na peclje, kajti zdaj zdaj se bo na neki točki z glasnim pokom odlomil kos ledu in z velikim pljuskom štrbunkil v vodo. Čeprav sva potrpežljivo čakala vsaj kakšno uro, se je kos vedno odlomil tam, kjer si najmanj pričakoval, tako da tega veličastnega trenutka nisva ujela s fotoaparatom – ampak navsezadnje, na sliki zadeva nikoli ni tako impozantna kot v živo. 😊
Poleg pešpoti je seveda na voljo tudi izlet z ladjo, kjer te peljejo še nekoliko bliže – a v resnici vidiš prav isto stvar kot z razglednih ploščadi. Če bi res rad bil karseda blizu ledeniku, pa se lahko odpraviš tudi na treking po njem. Se govori, da koncu dobiš viski z ledom. Verjamem da pomanjkanje ledu tod okrog ni problem. 😉
Pa še nekaj potepuških nasvetov:
KAKO DO LEDENIKA PERITO MORENO?
Ledenik se nahaja kakšnih 80km od El Calafate, tako da je tja najenostavneje priti z lastnim prevozom. Mnogi tudi štopajo ali do ledenika pridejo v okviru ture, ki jih ponujajo mnoge turistične agencije v El Calafate. Prav tako pa je iz Calafate do ledenika na voljo avtobus (v visoki sezoni je bolj pogost).
VSTOPNINA
Vstopnina v nacionalni park znaša okrog 15€/osebo in vključuje ogled ledenika (peš).
Trekingi so precej dražji, od 100€/osebo dalje, tudi ceno 200€ sva zasledila :/ (odvisno od sezone, velikosti skupine ipd.)
KAJ POTREBUJEŠ S SEBOJ
Okrog ledu je – kako presenetljivo – res mrzlo. Zato se kljub lepemu vremenu dobro obleci in imej za vsak slučaj s seboj še:
- vetrovko
- kapo
- šal/buff
- rokavice
- pončo/palerino (v primeru, da začne deževati)
Če bi v nacionalnem parku želel še na kakšen krajši treking (ki zagotavlja poglede na ledenik z drugega zornega kota), seveda potrebuješ še športna oblačila. Brez zavarovanja za tujino seveda ne gre (midva sva pred potovanjem izbrala zavarovanje WIZ tujina, ki ga lahko skleneš kar preko spleta).
Fotoaparat in/ali kamera sta obvezna oprema 🙂 Če je lepo vreme, se lahko namestiš na dekico, srkaš kozarček vina in s prijateljem staviš, kje se bo odkrušil naslednji kos ledu. Morda kakšen košček odnese dovolj daleč, da pristane v tvojem kozarčku 😉
