TORRES DEL PAINE JESENI NI SLABA IDEJA! - BlueMarble Vagabonds
Torres del Paine jeseni
Čile Nasveti

TORRES DEL PAINE JESENI NI SLABA IDEJA!

on
april 23, 2019

Je kdo že slišal za Torres del Paine? Najbrž mnogi (zagriženi hribolazci) ste – jaz kaj veliko o njem nisem vedela do pred nekaj leti, ko se je prijateljica odpravila v Patagonijo in je prišla nazaj čisto navdušena. Torres del Paine je nacionalni park na jugu Čila, nekakšna treking meka, kamor se zgrinjajo trume bolj ali manj pripravljenih pohodnikov. Park je odprt vse leto, a sploh pozimi nekateri deli zaradi obilice snega in ledu morda niso dostopni. Trenutno je na južni polobli jesen že v polnem pohodu in v tem času sva park obiskala midva. Zakaj se nama torej zdi, da je obisk parka Torres del Paine jeseni prav tako dobra izbira?

 

1. V PARKU JE PRECEJ MANJ LJUDI

Torres del Paine naj bi bil ena izmed tistih »must do« (moraš videti) destinacij, ko obiščeš Patagonijo. Posledično to pomeni, da pridejo sem prav vsi – tisti, ki sicer redno hodijo v hribe, taki občasni pohodniki (mednje spadava midva, ker v večji meri hodiva v hrib vštric s kolesi in ne s pohodnimi palicami) in tudi tisti, ki so hribe pred obiskom Torres del Paina videli le na televiziji*.

 *Mimogrede, to pomeni, da na poti srečaš ljudi, ki gredo na 8-urni pohod v mestnih teniskah, kavbojkah, svetleči bundici in namesto z nahrbtnikom, raje z nakupovalno vrečko na rami (nabasano z barvito preprogo za delanje selfijev na vrhu). Masovni turizem v vsej svoji lepoti. 🙂

In v visoki sezoni (januar-februar) se po najbolj znanih pohodnih poteh vije reka ljudi (karikiram, ampak mnogi do sedaj so rekli, da je skoraj tako). V parku so tudi povedali, da se kdaj zgodi, da ga morajo za obiskovalce, ki nimajo vnaprej rezerviranega večdnevnega trekinga, zapreti, saj so poti preprosto preveč polne. Priznam, Šmarna gora je edini kraj, kjer stoično prenašam hojo navzgor v koloni 😊

Obisk Torres del Paina jeseni ne pomeni, da ne boš srečal nikogar in boš naravno občudoval v prijetni samoti (čeprav se tudi to zna zgoditi na krajših pohodnih poteh – midva sva na teh srečala morda 5 ostalih pohodnikov), a več kot nekaj sto ljudi v celem dnevu ne bo šlo mimo tebe. Precej bolj avtentična izkušnja, si morda upam trditi.

 

2. NI POTREBNO VSEGA REZERVIRATI VNAPREJ

To je povezano z zgornjim dejstvom seveda. Namreč v Torres del Paine se večina ljudi odpravi z namenom 4/5-dnevnega »W« trekinga (pot gre v obliki črke W) ali pa 7/10-dnevnega »O« trekinga (polni krog). Samo začetne točke teh trekingov so dostopne z avtom oz. avtobusom, sicer pa so ob »progi« preprosti kampi (opremo lahko nosiš s seboj ali pa jo najameš) in refugios (t.j. koče s skupnimi spalnicami in kuhinjo).  Sploh W treking je tako popularen, da so te nastanitve zasedene mesece vnaprej (gorski vodič, ki naju je štopal, je celo rekel, da včasih leto vnaprej).

Jeseni pa temu ni čisto tako. Kampi po večini niso polni, a tudi če so, lahko s svojim šotorom še vedno kampiraš tam (divje kampiranje je v parku prepovedano). Tudi refugios lahko imajo proste postelje in ko sva se šla registrirat za pohod do “Mirador de los Torres”  (najbolj popularna točka v parku, 4 ure hoje v eno smer) in po pomoti obkrožila, da bova hodila 2-5 dni, so naju prijazno vprašali, če imava slučajno prenočišča za »W« že rezervirana. Lahko bi jih torej rezervirala na licu mesta.

Ne me zdaj držat za besedo in na vrat na nos rezervirat letalske karte za Patagonijo, se prikazat na registracijskem pultu in mi potem pisat jeznih sms-ov, da ni bilo prostora 😛 A če komu »W« ni prioriteta, pa bi ga ob obisku parka Torres del Paine jeseni prijelo, da se vseeno odpravi na ta treking, ima v tem času realne možnosti, da to tudi (vsaj delno, če ne v celoti) izvede.

Ranger station

Pred večdnevnim ali daljšim enodnevnim trekingom se je potrebno registrirati. Avtobusi pripeljejo iz bližnjega Puerto Natalesa

3. VREME JE LAHKO IZJEMNO LEPO

Sliši se precej neverjetno, a tako je. Vsekakor je januarja in februarja velik plus to, da je dan mnogo daljši (svetlo je do poznega večera) in da je verjetnost, da te ujame snežni metež, izjemno nizka (kako se nama je to zgodilo v Ushuaii, si lahko prebereš tule 🙂 ). Tudi sončnih dni je nekoliko več. Ampak veter! Vetra pa je kolikor hočeš poleti (na južni polobli je januarja poletje 😉 ). In ne govorim o blagem pihljanju, ampak o sunkih vetra tja od 60 pa vse do 120km/h. Morda se tukaj najde kdo, ki bi ob takem vetru užival v celodnevnem pohodu? 😊 Saj ne, da se ne da, samo malo težje pa je. 😊

Seveda so temni oblaki, dež (po možnosti pomešan s snegom) in nizke temperature lahko čisto običajni v jesenskem času – midva sva lovila »sončno okno« in se zato že tretji dan odpravila iz parka, ko je začelo deževati (in je bila napoved za naslednjih nekaj dni enaka). Ampak – ko sije sonček, je pa res fajn! Tisto pravo, sončno jesensko vreme, nekje med 10-15 stopinj, brez oblačka in morda le z rahlo sapico. Idealno za pohode! 😊

Mirador los Torres

Brez oblačka in skoraj brez vetra! Idealen dan je bil za tale dolg treking.

4. JESENSKE BARVE

Ja, ne navsezadnje – barve. Jesen je tak lep letni čas nasploh. In Torres del Paine jeseni je na pogled prava slikarska mojstrovina. Velik del parka je travnata stepa, iz katere se nato dviga skupina mogočnih vršacev, med katerimi dominirajo Torresi (stolpi) ter Torre del Cuernos. Ti so v spodnjih predelih še obdani z gozdički, nato pa v nebo strmijo granitne špičaste gmote.

Jeseni se stepa obarva v mnoge odtenke rumeno-oranžne, gozd pa se obarva v še kakšen odtenek več. Te tople barve, v kontrastu s sivimi granitnimi stenami ali pa živo modrimi mini ledenimi gorami, dajo parku v tem letnem času poseben pečat.

Je bil kdo v Torres del Paine poleti? Zapiši v komentar, kaj ti je bilo v tem letnem času tam najbolj všeč in kaj so prednosti obiska takrat! 🙂

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Jezikava še drugače
Kdo sva in kam sva šla?

 

Sva Sandra in Bojan, potepuha v iskanju novih doživetij. Po naši frnikoli običajno vandrava v družbi nepogrešljivega člana na štirih tačkah, ki sliši na ime Nano.

Ker je življenje prekratko, da bi se spraševala “kaj pa če”,  pa sva jeseni spakirala nahrbtnike ter se odpravila na dolgo poročno potovanje. S tabo deliva najine dogodivščine, potepuške nasvete ter predloge za tvoja bodoča potepanja.

Pokukaj na blog, morda potepuški žužek piči tudi tebe 😉

 

Pošnofaj okoli
Povšečkaj naju na Facebooku, da boš na tekočem ;)

Facebook By Weblizar Powered By Weblizar

Najine dogodivščine na ostalih socialnih kanalčkih
POMEMBNA ZADEVA
Skleni zavarovanje
Na dolgi poti vse prav pride :)

Kava sploh. Pivo še bolj 😉 Če želiš, lahko s klikom na spodnji gumb častiš eno ali drugo, tako bova imela še več energije za nove dogodivščine, ki jih bova delila s tabo 🙂

Trenutna lokacija na frnikoli