Priznam, leta nazaj nisem prav dobro poznala Dolenjske.
Ja, za cviček smo slišali že vsi, tisto ponarodelo o “sladkem” vincu (resno, sladkem?) se učimo že v mali šoli in vsi vemo, da je Daleron iz tiste tovarne na Dolenjskem, ki zaposluje pol Novega mesta in okolice. To pa je bila tudi večina meni poznanih znamenitosti Dolenjske (ups).
Prvič mi je ta del Slovenije pritegnil pozornost, ko sem bila v začetku srednje šole na Zoisovem taboru v Novem mestu, v sklopu katerega so nas peljali tudi na enodnevni izlet po Dolenjski in Beli Krajini.
Kaj mi je takrat najbolj ostalo v spominu? Neki stolp, kamor naj bi lokalni graščak vodil mlada dekleta na njihovo poročno noč in se z njimi zabaval. Em – če pogledaš z današnjimi očmi, so navade iz tistih časov precej tragične, ampak stolp mi je res ostal v spominu, čeprav si njegovega imena takrat nisem zapomnila….no, pravzaprav mi je v spominu ostal tako zelo, da sem se 15 let kasneje želela tam poročiti 😀
Kakorkoli, v zadnjih letih sem na račun Dolenjca (ja, tistega, ki ima brado in s katerim si sedaj delim priimek) ta košček Slovenije precej dobro spoznala. Celo tako dobro, da sem na svoji dekliščini, kjer so mi prijateljice pripravile igro o “poznavanju Dolenjske”, prepoznala vse znane in manj znane kraje in požela občudovanje avtohtonih Dolenjcev.
Zato je sedaj mogoče že res čas, da o Dolenjski in njenih zanimivostih še kaj napišem!
V prispevku lahko najdeš kar 50 znamenitosti Dolenjske (pa to niti niso vse, da ne bo pomote) in preostane ti le še to, da se greš potepat!
Da ti bo lažje, sem pripravila še knjižico izletov po Dolenjski, kjer najdeš en kup idej za eno- in večdnevne izlete po tem čudovitem delu naše kokoške.
DILEME NA KVADRAT
Naj ti povem še, da sva si z Bojanom kljub temu, da je Dolen’c, reeeees belila glavo, kaj vključit v tale prispevek! Njegova mami je od nekje privlekla star zemljevid Slovenije, pa smo risali in krožili in črtali in se vedno znova vračali k enemu vprašanju – Kaj vse pravzaprav Slovenci razumemo ob omembi Dolenjska in kako se ne zameriti komu od bralcev, saj se niti uradne spletne strani ne morejo zediniti o definiciji Dolenjske, na forumih pa so debate precej vroče. Saj veš, če nekomu iz Vinice ali Brežic omeniš, da je iz Dolenjske… bo huda ura! 😉
Takole gre uradna razlaga (vir Wikipedia): Ožja Dolenjska je gričevnata pokrajina ob reki Krki in njenih pritokih. Nekoliko širše pa k njej štejemo še Belo krajino, gričevnat svet ob Temenici in Mirni, Suho krajino in Kočevsko z Dobrepoljskim, Ribniškim in Kočevskim poljem.
Ha, v tej definiciji pa pravzaprav ni posebej omenjeno Posavje, (zaenkrat še) neformalna slovenska pokrajina, ki med drugim obsega tudi občino Kostanjevica na Krki (ki je – na Krki 🙂 )
Po dolgem premisleku sem se odločila, da v prispevek vključim kraje južno od Save, torej tudi Kostanjevico na Krki, Čatež, itd. (domačini, ne bit’ hudi!), Kočevsko in Bela Krajina pa bosta prišla na vrsto kdaj drugič – že zaradi dolžine prispevka.
(In že vnaprej se opravičujem, če se bo komu zazdelo, da se mu godi krivica in katera izmed znamenitosti po njegovem mnenju ne spada v tale prispevek 🙂 )
ZEMLJEVID ZNAMENITOSTI NA DOLENJSKEM
Na temle zemljevidu najdeš vse omenjene znamenitosti na Dolejskem – torej če pokrajine ne poznaš, bo Google maps tvoj dober prijatelj. 🙂 (klikni plus, da si zemljevid približaš)
NARAVNE ZNAMENITOSTI DOLENJSKE
Slap Kosca
Dolinico potoka Kosca blizu Višnje Gore (ki je v občini Ivančna Gorica in tako spada že uradno spada na dolenjski konec) sva odkrila čisto po naključju, ko sva se raziskovala razvaline gradov v okolici. Hoja do največjega slapu ni zahtevna, se pa pot ves čas rahlo vzpenja (kakšne pol ure hoje). Sicer je v času najinega »obiska« voda po mogočni lehnjakovi steni bolj kot ne le curjala, je pa slap najbrž res lep na pogled po kakšen večjem deževju.
Če iščeš idejo za popoldanski izlet na Dolenjsko (in si iz Ljubljane ali okolice), je tole super izbira – poparčkaš pa jo lahko še s prvim gradom na seznamu malce nižje.
Izvir reke Krke s Krško jamo
Le kje drugje pričeti z raziskovanjem znamenitosti Dolenjske kot ob izviru te lepotice, ki živahno skaklja preko pragov vse do Novega mesta in se nato lenobno zvija vse do njenega izliva v bližini Brežic.
Izvir reke Krke se nahaja v neposredni bližini zaselka Gradiček, od koder te pot vodi do Krške jame. Nedaleč stran se nahaja istoimenska vasica, ki je Slovencem najbrž precej poznana zaradi serije Reka Ljubezni. Idilična pokrajina tu okrog je idealna za sprehode, kolesarjenje ali pa le romantičen piknik v naravi. 😊
V prispevku na tejle povezavi: Od izvira Krke do Novega mesta (ideja za enodnevni izlet po Dolenjski) lahko najdeš še malce več informacij in pa nekaj skritih kotičkov, ki v tem prispevku niso omenjeni!
Slapovi reke Krke
Če se potepaš ob Krki, si ob njenem zgornjem toku vsekakor oglej manjše slapove in lehnjakove pragove – ti so moja najljubša naravna znamenitost Dolenjske!
Tok Krke je namreč precej počasen, kar omogoča, da se apnenec počasi nalaga na rečno dno in ustvari apnenčaste (lehnjakove) pragove, ki pa so na nekaterih delih kar visoki – najlepši so nad Žužemberkom, pri Dvoru in pri Budganji vasi.
Zijalo (“Izvir” Temenice)
Iščeš idejo za zmenek, za popoldanski piknik ali pa le za kratko sprostitev v objemu narave? Potem obišči tale prikupen “izvir” reke Temenice (tu pride v bistvu drugič na plano) pri vasi Vrhpeč (v bližini Mirne Peči) na Dolenjskem.
Tukaj najdeš strmo skalno pečino, pod njo pa dve jami ter vodno jamo, iz katere ob močnejših deževjih bruha voda. Temno zelena Temenica je v tej majhni soteski obdana s puhasto travico, po njej pa se brezbrižno vozijo goske in račke. Super kotiček za odklop, ti rečem!
Pragozd Pečke
Ja, ne le na Kočevskem, tudi v ožji Dolenjski najdeš pravcati pragozd! V primeru vikend oddiha v Dolenjskih Toplicah ali bližini se sprehodi po enem večjih pragozdnih ostankov v Sloveniji, ki je tudi naravni rezervat.
Do tja se lahko odpraviš, če v smeri iz Soteske proti Dolenjskim Toplicam v Podhosti zaviješ desno v hrib. Ko boš enkrat tam, pa se lahko povzpneš še do hriba Sv. Peter – ne le, da je lep razgled iz lesenega stolpa na vrhu, tudi borovničke in mrzlo pivo te običajno tam čakajo za vikend 😉
Črmošnjiška jelka
Črmošnjiška jelka je najdebelejša navadna jelka v Sloveniji (njen obseg je dobrih 6m!), ki je poimenova tudi Kraljica Roga. Če se podaš na raziskovanje Kočevskega roga, jo vsekakor poskusi najti in objeti! (namig: Google maps jo bo našel 😉).
Kljub temu, da se Kočevski rog nahaja na planoti med Črmošnjiško dolino in Kočevjem, del Roga, kjer se nahaja jelka, “uradno” spada v Dolenjsko regijo.
Dolina Luknja
»Danes greva pa prek straškega hriba do luknje!«, je rekel Bojan kmalu po tistem, ko sem z njim začela prihajati na Dolenjsko. Kaj, kakšno luknjo?! Me boš kam zakopal?!?
No, izkazalo se je, da je imel v mislih le bližnjo dolino Luknja, ki je prepredena s kraškimi pojavi, v njej pa je izvira tudi rečica Prečna, ki je eden izmed večjih kraških izvirov v porečju Krke – to je pravzaprav že tretji “izvir” prej omenjene Temenice. Največja jama (kar Lukenjska jama so jo poimenovali) ima bojda celo večjo podzemno dvorano, a ne spada med turistične jame, tako da ogled ni mogoč. V njeni neposredni okolici so odkrili ostanke iz kamene dobe, v bližini jame pa najdeš tudi razvaline gradu Luknja, ki je bil nekoč v lasti samega Erazma Predjamskega.
Nasvet: Pri izviru se nahaja tudi ribogojnica, ki jo “čuvajo” precej glasni kužki – ne prestraši se njihovega laježa, saj so za ograjo (a potrudi se, da jih ne vznemirjaš po nepotrebnem).
Kettejev drevored
Ob obisku Novega mesta ne zamudi sprehoda po Kettejevem drevoredu (ime je dobil po slovenskem pesniku), ki je dolg več kot kilometer in na obeh straneh ceste obdan z drevesi. Poleg tega, da je lepo že samo sprehajališče, se z griča Marof odpre krasen panoramski razgled na reko Krko in Novo mesto.
Naravna toplica Klevevž
Ehm, po zaslugi Instagrama je Klevešla toplica pri Šmarjeških Toplicah najbrž ena izmed bolj poznanih znamenitosti Dolenjske in če je še pred nekaj leti veljalo, da se v njeni neposredni bližini poleti hladijo le domačini, se sedaj med vikendi občasno nabere kar vrsta fotke-željnih obiskovalcev. Saj nič hudega, ampak pazite pa le, da za seboj ne puščate smeti!
Klevevška Toplica (in ne ToplicE!) je izvir krajšega pritoka Radulje in ima skozi vse leto temperature med 21 – 25°C, zato je skok vanjo mogoč tudi pozimi – če je okolica prekrita s snegom, pa je zadeva resnično že romantična. 😉
Ob Kleveški Toplici se nahaja tudi soteska Radulje s slapovi in ob toku reke se lahko odpraviš kakšnih 100 m navzgor (pazi kod hodiš, da ne štrbunkneš v reko!)
Mimogrede, veš da je tu nekoč stal Grad Klevevž? Kot mnogi drugi je bil požgan in danes lahko vidiš le še nekaj ostankov zidu ter pa ohranjen grajski mlin.
Kostanjeviška jama
Ena lepših naravnih znamenitosti na Dolenjskem je zagotovo Kostanjeviška jama, ki predstavlja najdaljši jamski splet na Dolenjskem. Ogled jame je mogoč od sredine aprila do konca oktobra med vikendi (poleti pa vsak dan).
Kostanjeviško jamo si lahko ogledaš v sklopu enodnevnega izleta po Dolenjski, ki te popelje od Otočca do izliva reke Krke (klik klik na modro povezavo)
Izvir Gospodična
Gospodična na Dolenjskem ni kakšen nežen deklič, ampak izvir zdravilne vode na Gorjancih (mogoče pa ima kaj veze s tisto “Jaz pa pojdem po dekle, tam daleč čez Gorjance…?).
Hec hec, v resnici je izvir Gospodična postala znan zaradi bajke Janeza Trdine, saj na bi ta zdravilna voda pomladila grajsko gospo in jo ozdravila. A pozor, v resnici voda ni pitna (tega marsikdo ne ve), zato si z njo kvečjemu osveži obraz!
Vzpon* do Gospodične je super ideja za aktivno nedeljsko dopoldne (za vse Ljubljančane: odlična alternativa oblegani Šmarni Gori), sploh zato, ker se poleg izvira nahaja Dom pri Gospodični, kjer strežejo odličen golaž in domače žganje (no, pa še kaj drugega se najde, seveda!).
*Avto pustiš v Gabrjah (označeno parkirišče) in do koče je približno 1,5 ure hoje. Za tiste bolj lenobne sorte – do doma vodi makadamska pot, tako da se lahko na kosilo pripelješ tudi z avtom.
Trdinov Vrh
Dolenjska nima gora – ima pa Gorjance. Trdinov vrh je najvišja točka Gorjancev in najbrž ni Dolenjca, ki ne bi bil tam vsaj enkrat. Čeprav sam po sebi ni naravna znamenitost, pa je sprehajanje po pogorju Gorjancev res luštna ideja za aktiven izlet na Dolenjskem, razgledi pa so vrhunski.
Na Trdinov vrh jo lahko ubereš kar z Gospodične (ki se nahaja nekje na polovici pobočja Trdinovega vrha), izbereš kakšno drugo izhodiščno točko, ali pa se do vrha odpelješ.
Planina v Podbočju
Ostanimo še malce pri Gorjancih…Za tale kraj se mi sanjalo ni, dokler me ni enkrat Bojan peljal tja – pa mi je bil tako všeč, da ga sedaj kar pogosto obiščeva. Po vrhu hriba v bližini kraja Planina v Podbočju poteka meja s Hrvaško, na sredini ogromnega travnika pa tiči mogočni osamelec. Ker brez gugalnic ne gre, jo najdeš tudi tukaj – in vsekakor je tale kraj več kot primeren za kakšen piknik v dvoje in zaključek izleta po Dolenjski. Preverjeno 😉
Krakovski pragozd
Še en pragozd na Dolenjskem, ki je edini nižinski pragozd v Sloveniji, v njegovem osrednjem delu pa se bohotijo mogočni, stoletni hrasti.
Gozd je mokrišče, saj ga poplavlja reka Krka, zato je v primeru dežja dobro počakati nekaj dni, preden ga obiščeš. Ob robu pragozda poteka krožna učna pot (Resslova pot), ki pa je ponekod malce slabo označena, zato na sprehodu oči na peclje! 😉
Izhodišče za omenjeno pot je lahko kar Kostanjevica, sprehod pa traja nekje 2-3 ure. Tukaj si lahko prebereš tudi bolj natančen opis poti. Druga možnost je, da parkiraš malo bližje pri Leničevem domu (na sliki) in se odpraviš proti hrastovem pragozdu.
GRADOVI NA DOLENJSKEM
Dolenjska je posejana z gradovi – tistimi bolj znanimi in s tistimi, za katere morda še nisi slišal/a! In čeprav so v večini od njih ostale le razvaline ali pa so v zasebni lasti in ogled notranjosti ni mogoč, si med izleti po Dolenjski vsekakor oglej kakšnega!
(vsekakor tule niso našteti vsi, sploh razvalin še nisva vseh obiskala – za podroben seznam skoči na spletno stran Gradovi slovenije!)
Grad Višnja Gora
Višnjegorski grad težko spregledaš, če se iz smeri Ljubljane odpraviš v dolenjske konce. Takoj, ko se po avtocesti spustiš po “višnjegorskem klancu”, ga namreč zagledaš, kako se bohoti nad prikupno gručasto vasico.
No ja, bohotijo se res le še ostanki gradu – stanovanjski stolp, obzidje in dvorišče, ampak vsekakor se porodi ideja o starih časih, ko so graščaki bdeli nad vsem doganjem v okolici. Grad so dali sezidati Višnjegorski gospodje, ena izmed najpomembnejših rodbih na Slovenskem pred Celjskimi grofi.
Do gradu se lahko povzpneš po označeni poti iz vasice in pri tem poišči še ogromno kovinsko čebelo, ki sedi pred Hišo kranjske čebele (kjer bo v kratkem nastal muzej čebelarstva).
Grad Mirna
Grad Mirna je prav tako eden izmed tistih gradov, ki jih opaziš že od daleč – je presenetljivo ohranjen grad, ki spominja na tiste iz pravljice in za trenutek te kar prime, da bi se znašel v kakšni izmed njih. No, kaj kmalu sem ugotovila, da je to v primeru debele denarnice čisto mogoče – namreč takoj po obisku gradu sem iskala informacije o njem in ugotovila, da sta ga pred kratkim kupila tujca, ki se ukvarjata z zvočnimi terapijami.
Grad je v procesu obnove, tako da se na grajsko dvorišče z arkadnimi oboki lahko pokuka le izza kovinskih vrat – morda pa ga bo mogoče že kmalu obiskati in se sproščati ob zvokih gonga?
Grad Žužemberk
Eden najslikovitejših gradov v Sloveniji (ja, tu se pač moraš slikat!) se dviga nad pragovi reke Krke in predstavlja središče naselja. Čeprav je ta srednjeveška trdnjava že precej “okrušena”, je grad še vedno mogočen in ena izmed top znamenitosti na Dolenjskem, vsekakor vredna ogleda.
Vsako leto (z izjemo 2020) se julija tukaj odvijajo tudi Trški dnevi s srednjeveškim dnevom, konec oktobra pa na Žužemberškem gradu poteka tudi Noč čarovnic (za otroke in odrasle).
Grad Soteska s Hudičevim turnom
Se spomniš tistega stolpa, ki se mi je tako vtisnil v spomin? Tistega, kjer naj bi se graščak zabaval z mladimi dekleti na njihovo poročno noč?
No, to ni bilo nikjer drugje kot v Hudičevem turnu, ki je dobil ime po »hudičevih žurkah« pred nekaj stoletji.
Slikoviti Hudičev turn je pravzaprav vrtni paviljon, ki stoji v neposredni bližini ostankov gradu Soteska, ki je svojo veličino kazal vse do 2. sv. vojne, ko je bil na žalost požgan. Z bršljanom prekrito obzidje še vedno stoji, poleg gradu pa je gospodarsko poslopje z razstavo starih avtomobilov Tehniškega muzeja (za ogled vnaprej pokliči TIC Dolenjske Toplice).
Grad Grm
Malokdo pozna grad Grm, ki se nahaja nekoliko stran iz centra Novega mesta na griču Grm. Obdaja ga drevored, star vodnjak in gospodarsko poslopje, ponuja pa tudi lep razgled nad mestom.
Sicer ni namenjen ogledom, je pa idilično notranje grajsko dvorišče občasno prizorišče različnih prireditev – tukaj na primer poteka Dolenjsko martinovanje, kjer se srečajo vsa vinogradniška društva, lokalni vinarji in ponudniki domače kulinarike (aktualne informacije najdeš na Visitdolenjska.eu).
Grad Hmeljnik
Eno lepših presenečenj pri raziskovanju Dolenjske je bil letos grad Hmeljnik – pravzaprav le ruševine tega nekdaj mogočnega gradu, ki stoji v bližini vasi Gorenje Kamenje.
Do dvorišča gradu vodi kamniti most, stene in stolpovi pa so prekriti z gostim bršljanom, tako da se grad skorajda zlije z okolico.
Streha je sicer na pol podrta, zato je vstop v sam grad prepovedan, notranje dvorišče pa je precej zaraslo. Je pa zato pred vhodom v grad na zunanjem dvorišču lesena klopca s super razgledom na okoliške kraje.
Grad Otočec
Grad Otočec, ki je edini vodni grad v Sloveniji, zagotovo spada med top 3 romantične gradove in je pogosto tudi prizorišče porok. Nič nenavadnega, saj bregova reke Krke ustvarjata krasen otoček, mogočni zidovi te v mislih popeljejo v viteške čase, prikupni labodi pa dodajo tisto piko na i.
Se želiš počutiti kot pravi graščak? Na gradu Otočec lahko prespiš! (ja, vsekakor ideja za okroglo obletnico, žena bo navdušena 😉)
Grad Struga
Nekoliko manj znan grad Struga se nahaja nedaleč od gradu Otočec ob golf igrišču Otočec. Na videz zapuščen grad brez pretiranega zunanje okrasitve pa v notranjosti skriva zanimiv manjši muzej, po katerem te med vikendi popelje Princ s Struge.
Psst, oba gradova si lahko ogledaš v sklopu že prej omenjenega enodnevnega izleta po Dolenjski (od Otočca do izliva reke Krke).
Stari Grad
Ob raziskovanju Novega mesta in okolice naredi ovinek do južnega dela Trške gore, natančneje do Zagrada pri Otočcu. Tu namreč stoji Stari grad pri Otočcu – ime bo kar pravo, saj naj bi imel že več kot 800 svečk na tortici. Skozi stoletja so si ga lastile mnoge rodbine – vse od viteza iz Soteske pa do bolj znanih Celjskih grofov in Habsburžanov. Tudi ta grad je bil med vojno požgan, nato pa je prešel v last tiste tovarne, ki izdeluje Daleron.😁
Grad je sicer v procesu obnove in ni odprt, a se ga od zunaj da prav lepo ogledati (je pa le tako velik, da se ga težko zgreši).
Gracarjev Turn
Priznam, za Gracarjev Turn nisem slišala, dokler me ni sem pripeljal Bojan. Ta slikovit gradič se dviga nad polji v občini Šentjernej in na prvi pogled deluje zapuščen, saj se ob osrednji stavbi nahajajo razvaline gospodarskega poslopja.
A velika lesena vrata so zaklenjena – grad je namreč v zasebni lasti in le malce po tem, ko sva ga obiskala, sem po naključju v lanski izdaji Slovenskih novic zasledila zapis o temačni preteklosti gradu – če je v 19. stoletju v gradu Janez Trdina pisal Bajke in povesti o Gorjancih, pa so se v 80-ih letih (ja, manj kot pred 40-imi leti!) v njem dogajale bolj mračne stvari. Zaradi lastniškega spora (ehm, nekdo je želel postati graščak) je bila v gradu umorjena najstarejša hči lastnika, po legendi pa je bil vpleten tudi grajski zaklad.
Zanimivost: Grad je še vedno v lasti iste družine, ki sicer živi v tujini in občasno tukaj preživlja počitnice.
Grad Raka
Grad Raka je edini na tem seznamu, ki ga midva še nisva obiskala. Ta v renesančnem slogu obnovljeni grad najdeš med Novim mestom in Krškim in je eden najstarejših gradov v Sloveniji. V gradu si lahko ogledaš več kot 30 opremljenih sob s pohištvom iz 17 – 19. stoletja*, ob poti do gradu pa stoji sramotilni kamen, kamor naj bi žlehtna grofica privezovala svoje tlačane (ni čudno, da so ji potem grad požgali med kmečkimi upori).
*Trenutno je grad odprt žal le za večje (najavljene) skupine. Lahko pa se tam poročiš 😊
Grad Mokrice
Grad Mokrice prav tako spada med lepše ohranjene gradove v Sloveniji, v katerem je urejen hotel. Morda ti omemba gradu v spomin prikliče še nekaj drugega – namreč grad Mokrice je precej znan po svojem golf igrišču, ki se nahaja v okolici gradu.
Najlepši del gradu predstavljata kamniti most z oboki ter dvižnim mostom in grajski park. Tukajle pa si lahko prebereš o treh zanimivih legendah, povezanih z gradom Mokrice. 😊
Si želiš raziskati še kakšno razvalino gradu ali dve? Potem lahko zaviješ recimo do Mokronoškega gradu, gradov Kozjak in Šumberk v bližini Trebnjega, gradu Štrlek pri Šmarjeških Toplicah, Starega gradu v Soteski … seznam je res dolg 🙂
SAMOSTANI NA DOLENJSKEM
Na Dolenjskem brez dvoma najdeš nekaj najlepših samostanov, ki so pomemben del slovenske kulturne dediščine. Dva izmed njih sta še vedno delujoča, v enem pa je največja galerija v Sloveniji.
Kartuzijanski samostan Pleterje
Samostan Pleterje se nahaja nedaleč od Kostanjevice na Krki, v zavetju Gorjancev in obdan s sadovnjaki in vinogradi. V njem deluje kartuzijanski red, zato ogled notranjosti ni mogoč, lahko pa si pogledaš staro gotsko cerkev ter bližnji muzej na prostem. Misliš, da imajo sadovnjake in vinograde kar tako? Kje pa! V samostanski trgovini lahko kupiš čebelje izdelke, vina in žganja – tudi slovito Pletersko hruško!
Kostanjeviški samostan (Galerija Božidar Jakac)
Še nekoliko bližje Kostanjevici na Krki pa stoji Kostanjeviški samostan, v katerem domuje Galerija Božidarja Jakca, pred samostanom pa najdeš tudi forma vivo (tj. zbirka skulptur). Ah, in ne le to – tudi klet cvička se nahaja tukaj, tako da je samostan zanimiv za obisk tudi, če ti umetnost ni ravno blizu. 😉
Cisterijanski samostan Stična
Čeprav sama res uživam v obiskovanju muzejev, pa me čisto vsak ne ostane v spominu. To ne drži za muzej krščanstva na Slovenskem v samostanu Stična – razlaga kustosinje je bila res izčrpna in zanimiva in sem prepričana, da bo ljubiteljem zgodovine res všeč. Poleg tega pa se poleg samostana nahajata še zeliščna lekarna in čajnica, kjer lahko posediš ob skodelici dišečega čaja! 🙂
OSTALE KULTURNE ZNAMENITOSTI DOLENJSKE
Dolenjski muzej v Novem mestu
Če se želiš malce bolj podučiti o Dolenjski, potem vsekakor zavij v tale muzej. V njem najdeš več stalnih razstav – arheološko (vsi smo se v šoli učili o slavni novomeški situli, ane?), etnološko ter tisto o novejši zgodovini Dolenjske (predvsem iz časa 2.sv.v.) .
Baza 20
Baza 20 pa je pravzaprav dislocirana enota Dolenjskega muzeja, ki se nahaja globoko v Kočevskem Rogu. Sestavlja jo več kot 20 lesenih barak, ki so bile med vojno zatočišče vojaškega vodstva slovenskih partizanov, ogledaš pa si lahko tudi partizansko bolnišnico v Jelendolu.
Železo-livarski muzej pri Dvoru
Ob reki Krki malce naprej leži kraj Dvor, ki je danes znan predvsem po velikem plavžu – ostanku nekdanje železarne. Čeprav železarna že dolgo ne obratuje več, pa si lahko v muzeju poleg nje ogledaš zgodovino livarstva ter lepo število železovih ulitkov.
Tukaj najdeš ene izmed najlepših lehnjakovih pragov na reki Krki!
Arheološka pot Cvinger
Dolenjske Toplice so bile naseljene že daleč nazaj – tisočletja nazaj, če smo natančni. Največji vzpon je bil ravno v času železne dobe, ko so prebivalci Cvingerja na tem območju talili železovo rudo in trgovali z velikim delom Evrope.
Arheološka pot je dobro označena in te popelje mimo talilniških območjih, gradišč in gomilnih grobišč, poleg katerih so pojasnjevalne table. Krožna pot ni zahtevna in skupaj s postanki traja kakšno uro, tako da je primerna tudi za malčke.
Dežela kozolcev
Ena najbolj prikupnih znamenitosti Dolenjske je vsekakor muzej kozolcev pri Šentrupertu. Tukaj se na velikem travniku nahajajo primerki kozolcev iz različnih koncev Dolenjske, poleg vsakega pa je tudi tabla z informacijami. Ob obisku pokukaj tudi v trgovinico pri vhodu, kjer imajo en kup slovenskih izdelkov – od takšnih za pojest in popit, do takšnih ki jih lahko komu podariš za rojstni dan (ali pa le krasijo tvojo poličko).
Ambient je tu res lep, zato je muzej kozolcev tudi priljubljena lokacija za poroke (ja, tudi midva sva jo imela ogledano 😉) – čisto lahko se zgodi da naletiš na nevesto v belem, ki po poti koraka do okrašenega kozolca, kjer sedijo svatje na balah sena.
Domačija Josipa Jurčiča na Muljavi
Najbrž nas je kar nekaj takih, ki smo domačijo tegale pisatelja obiskali v osnovni šoli. Vsem se nam je seveda zdela najbolj zanimiva majhna lesena koča v bližini domačije – Krjavljeva koča (lik iz prvega slovenskega romana Deseti brat*).
Jurčičeva domačija je sicer muzej na prostem – lahko si ogledaš tudi notranjost hiše, okrog hiše so razstavljena kmečka orodja, poleg pa stojita še kašča in čebelnjak.
*Priznam, sem knjižni molj, v osnovni šoli sem prebrala vse, kar mi je prišlo pod roko. Je pa moje najljubše delo Jurčiča knjiga Jurij Kozjak: Slovenski janičar.
Muzej Lojzeta Slaka in Tone Pavčka + Paviljon Čebelji svet
Tole sicer ni po najinem okusu, ampak če ti je pri srcu narodnozabavna glasba, potem pač ne smeš preskočiti muzeja Lojzeta Slaka v Mirni Peči. Na odru se lahko tudi preizkusiš v igranju frajtonarice, na vodenem ogledu pa pokukaš tudi v notranjost harmonike.
Pri tem si lahko ogledaš tudi interaktivni paviljon čebelji svet, ki predvaja filmčke o življenju čebel, s pomočjo virtualni VR-očal si lahko ogledaš notranjost panja ali pa posnameš “selife” z virtualno krajnsko čebelo 🙂 To pa se res sliši fajn!
Spominska zbirka Toneta Pavčka pa se nahaja v dislocirani enoti muzeja, v vasici Šentjurij, ki je Pavčkov rojstni kraj (ogled možen za organizirane skupine).
Poznaš Pavčka? Sem prepričana, da so ti kateri izmed spodnjih verzov znani…. 🙂
TOPLICE NA DOLENJSKEM
Terme Dolenjske Toplice
Začnimo pri mojih najljubših 😊 Terme Dolenjske Toplice se nahajajo v prikupnem zdraviliškem kraju (z istim imenom seveda) in so super tako za jutranjo rekreacijo, kot za sproščanje s prijateljicami (oz. z boljšo polovico) ali pa za zabavo za vso družino.
Komples vsebuje notranje-zunanji bazen, ki je odprt vse leto ter zunanji plavalni bazen ter otroške bazene s toboganom, ki so odprti v toplejšem delu leta. Svet savn ni ogromen, a ima ravno zato tako prijeten ambient – tu najdeš kar nekaj finskih in parnih savn, počivališče, bazenček z vročo vodo ter japonsko kopel (ta je sploh super!).
Pstt, namig: pridi zjutraj in čisto mogoče je, da bo svet savn za kakšno uro ali dve čisto tvoj.
Psstt, namig št. 2, za moško populacijo: hotel Balnea je tudi super ideja za kakšen romantičen vikend 😉
Terme Šmarješke Toplice
Tako kot Dolenjske Toplice, so tudi Šmarješke Toplice del Term Krka in za ponudbo prav nič ne zaostajajo za prvimi. Tudi tukaj lahko čofotaš z otroci v dveh notranjih bazenih (povezana z zunanjim) ali pa se razvajaš v savnah in prvem zdravstvenem wellness centru Vitarium Spa & Clinique. Posebnost med savnami je Belokranjski hram – finska savna z vonjem po borovcih (v savnah se seveda ne sme fotkat – lahko pa si jo pogledaš tukaj) in pa zunanji leseni bazen.
Za vikend oddih (boni? 😉 ) lahko tukaj spiš v hotelih Vitarium in Šmarjeta, lahko pa prenočiš tudi v kateri izmed okoliških zidanic (ha, bolj po dolenjsko ne gre!)
Čateške toplice
No, kdo ni nikoli bil tukaj, roke gor? Čateške toplice so raj za otroke tako poleti kot pozimi. Ogromni bazeni, umetni valovi, tobogani, svetilniki, palme, igrala, … – ja, tukaj malčkom sigurno ne bo dolgčas! (Tako da če še kdo ni izkoristil turističnih bonov, potem klik klik tukaj in hitro rezervirat tole super jesensko izbiro!)
Sama sicer v Čateških toplicah nisem bila že nekaj let (krive so Dolenjske toplice, ki jih imam pred nosom), smo pa sem vsako leto hodili, ko sem bila mlajša in spomnim se, da sem doma vedno sitnarila “kdaj gremo spet v Čatež”. 🙂
“TEKOČE” ZNAMENITOSTI DOLENJSKE
Omenila sem ga že na začetku prispevka, pa sem šele sedaj prispela do sem….ja o tistem sladkem vincu je govora, ane! No ja, pa še o nekaterih drugih napitkih, ki jih najdeš na Dolenjskem 🙂
Trška Gora
Izlet v Novo mesto ne sme miniti brez obiska Trške gore, ki je ena izmed najbolj znanih slovenskih goric. Njeno južno pobočje je namreč na gosto posejano z vinogradi, med njimi pa so razpršene številne zidanice in vinske kleti – tudi Lojze Slak je tu imel svojo 😉
Kljub temu, da je prepredena s cestami, je Trško Goro najbolje obiskati peš – povzpni se od vznožja po zavitih cestah med vinogradi vse do vrha, kjer stoji cerkev sv. Marije, ob njej pa najdebelejša lipa na Dolenjskem z votlim deblom.
Med najbolj znanimi vinarji na Dolenjskem je vinarstvo Colnar – družina je po vinarstvu znana že precej generacij (8 Janezov zapored je že). Pridelujejo 6 različnih vin in če se sama ob poskušanju cvička v 95% primerov namrdnem, pri Colnarjevem cvičku ni tako – in nekaj bo že na tem, ta cviček je namreč prejel najvišjo oceno za cviček na ocenjevanju v tujini.
Čeprav je njihov cviček super, pa je rose sploh vrhunski. Ampak ne mi verjeti na besedo – najboljše, da se odpraviš tja na degustacijo in se prepričaš na lastne oči (brbončice?). Obiščeš jih lahko vsak petek in soboto, več informacij pa najdeš tukaj.
Izvir cvička
Ja, do sedaj smo se že vsi naučili, da cviček izvira iz Dolenjske. Ampak ali tudi veš, da je izvir Cvička pravzaprav najnovejša znamenitosti Dolenjske? 😀
Tako se namreč imenuje lesena fontana, ki stoji sredi vasi Šmarjeta v bližini Šmarjeških toplic. Odpreš pipo…in iz nje res teče cviček (in to Colnarjev)! Poleg cvička so v fontani še tri pipe iz katerih teče rujna kapljica. A katera vina pritečejo? Ja tista, ki so običajno sestavni del cvička – dolenjsko belo, žametna črnina in modra frankinja*. Pa na zdravje!
*srčno upam, da v zimskem času dodajo še ponudbo kuhanega vina, da nas ne bo zeblo 🙂
Vina Opara
Ne le na Trški gori in v Šmarjeti, cviček (in ostala vina) pridelujejo marsikje na Dolenjskem. Ni ga dolenca brez zidance! …je rekel Bojan…ki nima zidanice. 🙂
Šalo na stran – eno izmed lepših zidanic na Dolenjskem najdeš na vrhu Svete gore v običini Trebnje. Iz nje se odpira fantastičen razgled na vinograde, ki jo obdajajo iz vseh strani, v kletnih prostorih pa imajo vinoteko s čudovitim ambientom, namenjeno degustacijam. Psst, ne izpusti narezkov – hrana tam je božanska!
Midva v kulinarični zidanici nisva bila na vinski pokušini…sva pa bila tam z nekim drugim namenom 😉
Destilarna in čokoladnica Berryshka
Kjerkoli se že potepava, vedno zavijeva v kakšno pivovarno, vinsko klet ali pa destilarno – najprej kaj zanimivega izveš, na koncu pa še kaj dobrega poskusiš – če to ni dvojna zmaga, potem pa ne vem kaj je 😉 Midva sva tukaj sicer kar redna gosta, ti pa na izletu na Dolenjsko vsekakor zavij sem!
V destilarni Berryshka si lahko ogledaš postopek pridelave dve skrajno okusnih zadev – gina (pa tudi o pridelavi eteričnih olj se nekaj naučiš) ter čokolade. V tem družinskem podjetju namreč izdelujejo slastne praline, v kavarni pa ponujajo tudi domače tortice (in gin-tonic seveda!). A če je degustacija vključena v ceno ogleda? Ja itak!
Pssst, gin z okusom aronije je top!
Kmetija Plavica
Nedaleč od Berryshke se v zaselku Cerovec nahaja zeliščarska kmetija Plavica. Če so ti pri srcu domače mešanice čajev ali pa te zanimajo ajuverdski izdelki, potem vsekakor naredi ovinek in si nabavi nekaj stvari za domov – med vsemi olji, mazili, tinkturami in čaji se sigurno najde nekaj tudi zate.
Saj veš – za vsako bolezen rož’ca raste, so teta Pehta rekli.
OSTALE ZNAMENITOSTI DOLENJSKE
Dolenjske dobrote
Jugovzhodna Slovenija ni znana le po cvičku, ampak tudi po dobri hrani, zato le vključi kakšno turistično kmetijo ali restavracijo v svoj izlet po Dolenjski. Med tradicionalne dolenjske dobrote spadajo jedi kot so prosena kaša, avtohtoni krškopoljski pujs, pehtranova potica, špehovka, matevž in fižolovi štruklji, tu okrog naj bi se tudi prvič pojavili mlinci kot priloga k pečeni Martinovi rački.
Čeprav po domače, pa se na Dolenjskem lahko tudi precej fino je – v letošnjem letu so Gostilna Vovko (Ratež), Hiša Fink (Novo mesto) in restavracija Grad Otočec dobile priznanje “Michelin plate” za posebno kakovost hrane, Gostilna Repovž (Šentjanž) pa je prejela priznanje BIB Gourmand, ki predstavlja dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Pa dober tek!
Škratova Luknja
Tole bi lahko poimenovali “mini znamenitost Dolenjske”… saj je res miniaturna. 🙂 Ampak v kolikor s svojimi malčki raziskuješ občino Šmarješke Toplice (ali pa si tam na čofotajočem vikendu), se lahko sprehodiš po tematski poti Vir življenjske energije, kjer spoznaš kulturno in naravno dediščino tega območja.
Eden izmed postankov je tudi majcena jama pri Beli Cerkvi, kjer prebiva poseben škrat. Legenda pravi, da je tu okrog včasih živelo polno škratkov, ki so pomagali domačinom, dokler se v vas ni priselil nadut mladenič, ki jih je pregnal – in priklical nesrečo nad prebivalce. Itak. Eden izmed škratov se je odločil, da bo vaščanom vseeno pomagal, a prikazal se jim ne bo nikoli več.
No, zdaj veš kje živi 🙂
Živalski park Ranč Aladin
Sredi Dolenjske v bližini Mirne se nahaja ranč Aladin. Res je, da se lahko tukaj otroci podučijo o domačih živalih – ampak tudi takih iz ostalih kontinentov ne manjka, več kot 60 jih je že. Tukaj se lahko spoznaš tako z zajčki in mini pujski kot s kamelami, lamami, kenguruji in surikatami!
Več informacij o odpiralnem času lahko najdeš tukaj.
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki je znamenitost zase in vsekakor je ne izpusti iz svojega seznama med ogledom samostana Pleterje ali Kostanjeviške jame. Ta majceni kraj je pravzaprav najstarejše mesto na Dolenjskem in eno izmed najbolj prikupnih v naši državici. Stari mestni del leži na otočku, ki ga je ustvaril meander reke Krke, zato jo včasih imenujejo tudi “dolenjske Benetke”.
Sprehodi se čez mostičke ter po dveh glavnih ulicah, z nabrežja opazuj labode ali pa si izposodi čoln in se zapelji po Krki.
Potniško letalo
Kaj, kakšno letalo? Ja, tisto ta pravo, ta veliko – Bombardier CRJ 200ER, če smo natančni!
Vsekakor to ni zanimivost, zaradi katere bi človek naredil 100 km ovinek, če pa si na izletu v okolici Dolenjskih Toplic, pa se vsekakor zapelji mimo. Letalo namreč od leta 2019 domuje ob cesti Dolenjske Toplice – Podturn, v neposredni bližini podjetja FerroČrtalič, ki se ukvarja z razvijanjem najnaprednejših rešitev za obdelavo površin v letalski industriji. Letalo sicer služi raziskavam in razvoju, je pa zagotovo atrakcija za tiste, ki se peljejo tod mimo.
Nebesa
Kaj, a tudi Nebesa da so na Dolenjskem? O ja – in to uradno.
Nad Šetrupertom v Mirnski dolini se dviga 600m visok hrib, ki je najvišji tu naokrog (smo pa le na Dol-enjskem). Nanj se lahko odpraviš kar peš iz Šentruperta (cca. ura in pol hoje), do vrha pa se lahko seveda tudi pripelješ.
Na vrhu hriba je izletniška kmetija (odprta med vikendi) ter vzletišče za jadralne padalce, ki pa je v zadnjih letih priljubljena točka za kakšno fotko ali dve – z razlogom. Razgled na Mirnsko dolino in hribe južne Slovenije je ob lepem vremenu res – nebeški.
Iščeš ideje za izlete po Sloveniji? Potem pa nujno preveri še tele prispevke:
-
35+ znamenitosti Prekmurja in 10 idej za izlete
-
Zgornja dolina Soče do Bovca: ideja za vikend izlet
-
Znamenitosti Tolmina in okolice: ideja za vikend izlet
-
Vikend izlet v Podčetrtek
20 PREDLOGOV ZA IZLETE PO DOLENJSKI
Da si ti ne bo treba beliti glave, katere znamenitosti si ogledati in kako jih skombinirati, pa sem zate pripravila še knjižico z 10 predlogi za eno- in večdnevne izlete po Dolenjski – za tiste, ki Dolenjske sploh še ne poznate, za zaljubljene, za tiste v iskanju super fotke, za družine, za ljubitelje zgodovine,… skratka, za vsakega nekaj. Samo vpiši svoje ime in elektronski naslov, pa bo že priletela k tebi.
Prijetna potepanja ti želiva!
