ZGORNJA DOLINA SOČE DO BOVCA – IDEJA ZA VIKEND IZLET
Switch to English
Kdo sva potepuha?

 

Sva Sandra in Bojan, potepuha v iskanju novih doživetij. Po naši frnikoli običajno vandrava v družbi nepogrešljivega člana na štirih tačkah, ki sliši na ime Nano. Več o nas lahko prebereš tukaj.

Ker je življenje prekratko, da bi se spraševala “kaj pa če”, sva se lani jeseni odpravila na skoraj enoletno poročno potovanje okrog frnikole. Pravkar sva se vrnila in še en kup stvari imava za povedat o tem, na zeljniku pa pridno poganjajo ideje za nova potepanja.

 

Kar pošnofaj okrog, morda potepuški žužek piči tudi tebe 😉

 

Pošnofaj okoli
Povšečkaj naju na Facebooku, da boš na tekočem ;)

Zasleduj naju preko več socialnih kanalčkov!
Dolina Soče
Slovenija

ZGORNJA DOLINA SOČE DO BOVCA – IDEJA ZA VIKEND IZLET

By
on
17 julija, 2020
Prispevek lahko vsebuje t.i. partnerske (affiliate) povezave. To pomeni, da če slučajno preko teh povezav opraviš rezervacijo ali nakup, tako podpreš najino ustvarjanje vsebin zate, saj prejmeva kakšen cent ali pet (ja, resno, cente misliva) – tebe pa seveda to ne stane popolnoma nič več kot rezervacija/nakup direktno preko ponudnikov. Nič ne siliva, vesela pa bova!:)

LAST UPDATED ON:

Dolina Soče je res prelepa. Ne, črtaj to. Je najlepša dolina v Sloveniji.

Nisem od tam, pa si to upam trditi. Tudi Bojan, ki se sicer blazno navdušuje nad domačo dolino reke Krke, se strinja z menoj.

In ravno zato jo tja pogosto mahnemo – letos, ko je situacija kakršna je, pa sploh.  In v začetku junija (ja, malce dolgo traja, preden kaj podeliva s tabo😳) sva se spet odpravila na izlet v Posočje – tokrat brez koles, ker je Bojan na svojega še čakal, zato sem prišla bolj jaz na račun s svojim fotoaparatom.

Nisva prav zares hribolazila – čeprav je možnosti za to “malo morje” in bi v tem primeru lahko tam preživela res veliko časa – sva si pa ogledala nekaj znamenitosti v dolini Soče, ki sva jih do sedaj izpustila, k drugim pa sva se ponovno vrnila.

Torej, nova ideja za izlet – mešanica roadtripa in pohajkovanja po čisto zgornjem delu Soške doline, ki je primerna tako za poletni čas kot za ostale mesece (le obleči se moraš malo bolj takrat).

 

Dolina Soče - cerkev ob cesti in gore v ozadju

 

V KATERI SMERI V ZGORNJO SOŠKO DOLINO?

 

Za tale izlet izberi dostop po »severni strani«, preko Kranjske Gore in Vršiča. To je sicer sploh super ideja, ker lahko tako sobotno jutro izkoristiš še za rogljiček in kavico z razgledom na jezero Jasna ter druženje z radovednimi račkami. Tvoja ritka je najbrž malce težja kot pred 20+ leti, zato se za spominsko fotko postavi poleg “ta slavnega” kozoroga in NE nanj.

 

Jezero Jasna in gore v ozadju

 

Nato pa se odpravi v smeri prelaza Vršič. Slaba novička je edino ta, da bo to idejo poleg tebe imelo še vsaj 1000 ostalih ljudi – tako tistih v avtih, kot tistih na kolesu. Vožnja na Vršič po serpentinah zna biti ob vikendih kar adrenalinski izziv, ko prehitevaš kolesarje ter se umikaš vsem nasproti vozečim avtomobilom. Zato – počasi, previdno in z dobro mero potrpežljivosti!

 


ZANIMIVOST: Serpentini se po špansko običajno reče »curva peligrosa« ali dobesedno prevedeno, »nevarni ovinek«. Ker pa se v španščini prvi C prebere kot K, imam asociacijo na čisto nekaj drugega in vedno butneva v smeh, ko zagledava npr. »nevarno k… št. 36«. Moj najljubši španski izraz 😂


 

Na poti na Vršič se vsekakor ustavi ob znameniti Ruski kapelici, res prikupni leseni cerkvici, ter nekoliko višje, ko se odpre fantastičen razgled na mogočne Alpe. Sporoči, če ti uspe uzreti obraz »ajdovske deklice«.

 

 

Ob poti ter na vrhu prelaza so tudi koče – tako da po želji narediš postanek tudi tukaj. Nato pa končno – proti dolini reke Soče.

 

1. DAN: DOLINA SOČE DO BOVCA

 

Že pod vrhom Vršiča lahko z razgledne točke uzreš vrsto sivih vršacev, ki se mogočno bohotijo na obeh straneh doline Trente, kjer morda tu in tam uzreš vrtinec dima iz na videz miniaturnih hišic. Proti koncu serpentin zaviješ proti izviru alpske lepotičke – reke Soče.

Poleg urejenega parkirišča je tudi manjša koča, mimo katere vodi pot ob Soči do njenega izvira. Pot ni dolga – hoje je le okrog 15 min, gre pa precej strmo navkreber – ena malce bolj po gozdu ter druga ob reki, okoli skale ali dveh. Proti koncu, tik pred izvirom, pa je pot pravzaprav malce bolj nevarna, saj je treba iti preko mostička in se držati za kline – če namreč padeš v Sočo, se ti bolj slabo piše🤷.

Midva sva se pred mostičkom obrnila, tako da nisva šla čisto do izvira – predvsem zato, ker potka ni bila primerna za kosmatega štiritačkovnega spremljevalca (kljub temu, da je po skalah pogumno priskakal do vrha poti). Ampak tudi če ne greš čisto čisto do jame, je reka Soča ob izviru res izjemna.

 

VSTOPNINA: je ni

ČAS OGLEDA: 30 – 40 min

 

 

 

Ko se vrneš nazaj, pa se odpravi v smeri doline Trente – oziroma Kekčeve doline – tukaj so namreč snemali Kekca! #dobravoljajenajbolja

Garantirano ostaneš odprtih ust – živo zeleni travniki s puhasto travico, ljubke planšarske hiše s polkni in živobarvnimi rožami na oknih ter strme stene, ki obdajajo dolino, so res idealna kulisa za snemanje filma.

Sprehodi se do Kekčeve domačije (1,2 km v eno smer), kjer je sicer možno tudi prenočevati (ja, prosim!), ti pa si privošči nekaj za svoj želodček ali pa le pijačo z razgledom. Na ležalniku ob kamnitem bazenu. A sem že rekla, da je razgled vrhunski?

 

KOLIKO ČASA? 1-2h (saj veš, pijačka!)

 

 

Tvoja naslednja postojanka v dolini Soče so manj znana korita Mlinarice, ki se nahajajo ob Soči le malce naprej od ovinka za dolino Trente – na desni strani ceste je urejeno parkirišče, nato pa se ob cesti odpraviš še malce dalje in prečkaš Sočo. Na parkirišču so v senčki tudi klopi in mize, tako da lahko tukaj tudi pomalicaš.

Pot do njih je enostavna in traja le okrog 10-15 min, Mlinarica pa se zožuje in proti koncu nastane strma globel. Ko prides čisto do konca, poglej preko razpoke – za skalami namreč pada slap!

 

Poleg korit Mlinarice pa se lahko v nasprotni smeri (pot žal ni krožna) odpraviš še do Kugyjevega spomenika, ki je posvečen alpinistu in pisatelju (Kugyu, seveda). Slednji je pisal o Julijskih Alpah (ter reki Soči), zato je tudi njegov spomenik obrnjen v smeri Alp.

 

VSTOPNINA: je ni

ČAS OGLEDA: 30 min – 1h

 

 

Še ena znamenist v soški dolini, pri kateri je imel “prste zraven” omenjeni Kugy, pa je alpski botanični vrt Juliana, le slab kilometer nižje ob reki Soči. V zgodnjem poletnem času je rees lep že od daleč, ko pa stopiš skozi pregrado pa se skorajda znajdeš v pravljici. Čisto mogoče je, da se ti bo na dlan usedel metulj, izza skale pa bo pokukala snežno bela planika.

Jaz vedno pravim, da si je v življenju treba vzet čas za povohat rožice! 😊 No, Bojan se mi včasih pridruži, ampak čisto v vsak botanični vrt se pa ne gre sprehajat. Če so tudi tvoje polovičke take – ni panike; nasproti Cerkve sv. Marije, kjer je tudi parkirišče, je obrežje Soče izjemno lahko dostopno. Medtem, ko si ti ogleduješ vrt, si naj polovička hladi noge.

 

VSTOPNINA: 3€

ČAS OGLEDA: Odvisno od tega, kako všeč so ti rožice. V vrtu so tudi klopce, kjer se lahko usedeš in uživaš v razgledu. 15 min – 1h

 

 


NASVET: Ko se pelješ po dolini Soče dalje navzdol, greš tudi mimo vasice Trenta, kjer se nahaja tudi Trentarski muzej in Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka (TNP). Če rad/a pokukaš v muzeje, se lahko ustaviš še tukaj. V njem sta predstavljeni kulturna ter etnološka dediščina, narava v Trenti ter posebnosti TNPja.

Midva tokrat muzeja nisva obiskala – je pa to eden izmed muzejev, ki mi je ostal v spominu še iz osnovne šole 😊 (ne, o letih pa ne bomo zdaj)

VSTOPNINA: odrasli 6€

ODPIRALNI ČAS: od spomladi do jeseni vsak dan, pozimi le med tednom (za točen urnik pa klikni sem)


 

Čas za kopanje! Hec hec, Soča je pač malo premrzla, da bi se v njej “kopal” – ampak ta pogumni pa lahko vsaj za kratek čas vanjo skočijo. Pri Velikih Koritih Soče seveda.

Ta se nahajajo v bližini mostu, kjer zaviješ proti dolini Lepene, kakšen kilometer višje pa so mala korita, ki so ponekod široka le dober meter – midva se na tem zadnjem izletu ustavila le pri teh (ampak vsekakor ne preskoči Velikih korit!)

 

VSTOPNINA: je ni 😉

ČAS OGLEDA: 1 – 2h (priporočam malce “čiliranja” ob ta velikih koritih).

 

 

Počasi se odpraviš do Bovca. V kolikor ti je kampiranje všeč (jeeej), imaš na voljo kar precej kampov – najcenejši je kamp Polovnik, ki je precej blizu centra Bovca, nekaj evrov dražji pa so kampi pri sotočju Koritnice in Soče (Kamp Vodenca, Kovač, Toni in Liza – so kar vsi na kupu). Ti kampi so sploh poleti precej polni kajakašev, kolesarjev in drugih športnih navdušencev, tako da je vzdušje ob večerih res fino.

Sta pa sicer ob sotočju rek tudi dva viseča mostova (eden je zdaj trenutno žal zaprt zaradi slabega stanja), kamor se lahko odpraviš še na večerni sprehod (pred ali po večerji 😉).

 

Viseči most čez Sočo pri Bovcu

 


NASVET: V restavraciji pri kampu Polovnik imajo dobre pice, če pa te mika kaj drugega, pa imajo dobro hrano tudi v gostišču Martinov Hram, gostišču Sovdat (sploh divjačinski golaž) ter gostilni Letni vrt (njam njam silvestrska večerja).

V centru Bovca se trenutno nahaja tudi nekaj stojnic s hrano – tista s sladoledom na avtomat je vrhunska!

Lahko zaviješ tudi v Thirsty river brewing bar, Bojan pa prisega na bar Črna ovca 😉


 

OSTALA PRENOČIŠČA V BOVCU

 

Če ti prenočevanje v kampu ni blizu, pa lahko izbereš recimo:

Hostel Soča Rocks – za mlade in mlade po srcu

Glamping Gozdna jasa – “kemping z glamurjem”

Katerega izmed mnogih apartmajev (midva sva bila enkrat v temle)

Hotel Boka (Saj veš, če je ravno obletnica ali kaj podobnega 😉)

 

 

DAN 2: PO BOVCU IN OKOLI

 

Takole je – en dan za Bovec pač ni dovolj. Tudi en vikend skoraj da ne, saj je tu okoli res veliko za početi.

Ampak če imaš na voljo le nedeljo, potem lahko narediš takole:

Po zajtrku in kavici se odpelji (lahko tudi s kolesom, če ga imaš s seboj!) do 5 km oddaljene trdnjave Kluže – ta je bila pomembna tako v času turških vpadov kot za časa Napoleonove vojske in soške fronte.

 

VSTOPNINA: odrasli 3€

ODPIRALNI ČAS: jul-avg vsak dan od 10-18h

Če se ti zahoče malce vzpona, pa obišči še utrdbo Fort Herman, do katere vodi pot, vklesana v skalno steno (cca pol ure).

 

Trdnjava Kluže

 

Naslednja točka je eden najlepših slapov v Sloveniji – no, zame  – slap Virje. Pa da bo vikend še malce aktiven, se tja odpravi peš (no, ali s kolesom) – če pa res ne gre, pa je poleg slapu tudi parkirišče.

Parkiraj pri spodnji postaji žičnice za Kamin in se po makamski cesti odpravi v smeri slapu (cca 3 km). Pot te vodi tudi mimo akumulacijskega jezera Plužna ter Izvira Gljuna.

Voda pod slapom Virje je res noro lepe barve, tako da si vzami čas – ali za fotkanje ali pa le za občudovanje slapu😉

 

Nazaj proti Bovcu se odpravi po “zgornji poti” (Cesta Plužna-Zavrzelno-Klanc), se v Bovcu ustavi na kosilu (ali pa pomalicaj pri slapu in si v centru le še enkrat privošči sladoled), ter se nato vrni do avtomobila.

DOLŽINA POTI: cca 8 -9 km, 250 m skupnega vzpona

ČAS: 3 – 4h

 

Pri slapu Virje v Soški dolini

 

Obisk Bovca ne sme miniti brez ogleda najvišjega slapu v Sloveniji. Slap Boka je res fascinanten, sploh spomladi, ko ogromna količina vode buta iz skal tam nekje visoko (pravzaprav sploh nimaš občutka, da je tako velik, ker ne moreš stati pod njim). V poletnem sušnem obdobju lahko sicer izgleda precej “manj mogočen” zaradi manjšega pretoka.

Sicer ga lahko vidiš tudi le, če se pelješ mimo po cesti Bovec-Žaga, a vseeno se povzpni do razgledne točke (10 – 15 min nezahtevne poti v eno smer). Po želji pa lahko greš tudi precej višje, na še eno razgledno točko, do katere je kakšno uro hoje.

 

 

Nedelje je konec, doline Soče pa še zdaleč ne! Naslednji vikend se lahko podaš pa malce nižje 😉

 

KAJ ŠE LAHKO POČNEŠ V BOVCU?

 

Če si želiš svoj vikend izlet malce prilagoditi, je tukaj še nekaj idej za aktivnosti ter zanimivosti v Bovcu in okolici:

 

  • Vzpon na hrib zabavne oblike s še bolj zabavnim imenom – Svinjak. Ne pozabi na dovolj vode, ker zna biti poleti precej vroče.
  • Bovec je z razlogom adrenalinska prestolnica Slovenije – če te bolj kot slapovi mikajo aktivnosti, ki poženejo kri po žilah, potem je Bovec vsekakor pravi kraj zate. Najbolj znan je seveda rafting po reki Soči (Mene je bilo strah, ostali so pa vriskali. Itak. ), soteskanje (Bojan totalno navdušen nad njim), pa kajak (pokukaj na Kayak Soča), lahko se z vodičem (ali brez) odpraviš na gorsko kolesarjenje (pocukaj naju za rokav, če potrebuješ kontakte), se spustiš po ziplinu (v Bovcu je največji zipline park v Evropi), greš plezat ali pa počneš kaj petnajstega…možnosti je res ogromno!
  • Ni adrenalinsko, je pa šport… golf! No ja, midva ne spadava ravno v to populacijo, ampak če te zanimajo golf žogice…toliko da veš 😉
  • Izlet na Kanin – ja, žičnica deluje poleti in ob lepem dnevu vidiš vse do morja
  • Dolina Lepene in pohod do Krnskih jezer (tole imava še v načrtu!)
  • Izlet čez mejo do bližnjega Rabeljskega jezera – tu se lahko tudi ustaviš, če ne greš v Bovec čez Vršič, ampak preko Italije (recimo pozimi – takrat sva na njem opazila pogumne posameznike, ki so se drsali 🙂 )

 

Pogled na Svinjak v Bovcu

 


Poglej si še tele ideje za izlete po Sloveniji: 


 

V Soško dolino se res vedno z veseljem vračava in običajno najini prijatelji iz tujine skoraj ne morejo verjeti, kako lepo je tu. Se strinjava – tale ritka kokoške je res vrhunska 🙂

 

Skrajno prijetna potepanja po Posočju ti želimo!

 

Nano z Bovcem v ozadju

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.