…. midva sva v nizkem štartu. 🙂
Neverjetno, kako hitro se obrne mesec. In predvsem, kako hitro se nekje udomačiš.
Najino Airbnb stanovanjce je (skoraj) postalo kar domek. Tako vestno zalivaš dva kaktusa (precejšen projekt zame, ker se mi vse rože posušijo ali pa zgnijejo), greš v klet na telovadbo, preživiš dan v pižami ob Netflixu ali pa, pazi to – kuhaš golaž, prvič v življenju. Tisti ta pravi, ki se kuha skoraj celi dan. 😛
Varnostniki na vhodu te že veselo pozdravljajo in vedo številko tvojega stanovanja na pamet, v bližnji trgovinici ti stric že pokimava, ko greš mimo in na lokalni tržnici že imaš najljubšega prodajalca zelenjave.
Poleg tega sta mi Slovenca, ki se prav tako potepata po južni Ameriki posredovala še kontakt od Žiga, Slovenca, ki živi v Santiagu. Pa niti ni edini, v Čilu jih je kar precej! Tako je v zadnjem tednu v restavracijah in na balkonih pozno v noč odmevalo slovensko čebljanje. V družbi vrhunskega čilskega vina seveda (ki je napram drugim stvarem v Čilu smešno poceni) ter domačih okusov – bučno olje iz Slovenije ter med s tartufi iz Istre sredi Santiaga? Božansko 😊
Ena izmed Slovenk naju je vprašala, kakšen se nama zdi Santiago in če bi si lahko predstavljala, da živiva tukaj. In kljub temu, da sva se v teh tednih precej udomačila, je bila najin odgovor enoglasen ne.
Zakaj?
Santiago je precej drugačen od prestolnic srednje Amerike. Veliko bolj čist, urejen, “evropski”. Tudi dosti bolj varen se zdi. Tako da iz tega vidika bi si življenje v njem lahko predstavljala. Sploh glede na to, da je Starbucks na vsakem vogalu, na obrobju mesta pa se nahaja šoping center, v celoti namenjen le športu. Vse kar si lahko zamisliš, na enem mestu, čista zmaga. 😉
A vseeno je Santiago le 6-milijonsko mesto, v katerem so prometni zastoji cel dan nekaj popolnoma običajnega, in kamor greš, potrebuješ eno uro, da do tja prispeš. In kljub temu, da je za mesto precej zelen (sploh modernejše soseske), ga pokriva oblak smoga, ki mu ne ubežiš, tudi če se povzpneš na hrib sredi mesta. Ne, tako veliki in kaotični kraji niso za naju.
Imava v mislih kaj manjšega in bolj zelenega 😉
V Santiago se letos sicer še vrneva, ampak sedaj pa je res čas, da se odpraviva dalje. Če bo vse po sreči, bo to jutri. Ali pa v četrtek. Midva sva nizkem štartu. Držite pesti. 😉
