Na prvi pogled imajo verjetno zgornje tri stvari toliko skupnega kot jaz in Kim Kardashian. Če dvakrat premislim, pa si poleg centimetrov in večje ta zadnje (kjer me Kim gladko premaga vsaj za velikost lubenice) po novem deliva tudi “selfie”, na katerem poskušam bolj ali manj uspešno posnemati izgled Racmana Jake. In srčno upam, da je to vse, kar imava skupnega 🙂
Selfie oz. sebek je seveda nastal “le” z njeno voščeno lutko v znanem muzeju Madame Tussauds v Londonu, kjer se za dobrih 30€ lahko (pri/s)tisneš k voščenim verzijam zvezdnikov, politikov ter ostalih znanih osebnosti, na koncu pa se z vozičkom kot v Gardalandu zapelješ skozi dogodke v zgodovini Londona in turo zaključiš – kje drugje kot v trgovini spominkov. Celotni vtis? Meeh. Moram reči, da me v primerjavi z drugimi londonskimi znamenitostmi voščene podobe Trumpa, Pitta in kraljeve družine (pri slednji te za dodatne funte slika kar fotograf) niso pretirano impresionirale, ampak k sreči pred muzejem ni bilo vrste kot ponavadi, tako da razen pretirane cene nisva imela česa obžalovati. Je pač to nekaj, kaj moraš videti.. menda 😉 V kolikor si v Londonu na kratkem oddihu, pa ti morda svetujem, da čas izkoristiš za kaj drugega 🙂
DAN 1 – PO MESTU NAOKROG
Midva sva prvi popoldan in večer v Londonu izkoristila predvsem za hitri ogled tistih glavnih znamenitosti. Jaz sem v Londonu že bila pred nekaj leti, vendar le en dan, se pravi sem predhodno videla vsega skupaj za eno pasjo dlako. 🙂 Nastanitev sva poiskala kar prek Airbnb in sicer prav v centru v bližini Victoria Station, kar se je izkazalo za super idejo, ker lahko prepešačiš veliko, hkrati pa si v neposredni bližini podzemne postaje.
Sprehodila sva se do Buckinghamske palače (in nisem dočakala povabila na čaj 😉 ), preko parkov z radovednimi veveričkami do kraljevih hlevov in Westminster-ske opatije, mimo parlamenta do Big Bena (ki ga na žalost renovirajo, tako da ni bilo nič s fotkami za instagram 🙂 ), vmes pa sva naredila »škljoc škljoc« (in še desetkrat škljoc) najbolj znanega kolesa na svetu – London Eye-a. Je bil na žalost tudi ta zaprt zaradi vzdrževalnih del (očitno je v Londonu januarja mesec renovacij 😀 ).
Ker je v Lonely Planetu pisalo, da je na območju Soho pestro nočno življenje, sva seveda bila ovčici in se odpravila v tisto smer (cilj: en pub pač!), vmes pa sva se ob Trafalgar trgu (ki bi naj predstavljal center Londona) ustavila še v muzeju portretov, ki je mimogrede, eden izmed mnogih brezplačnih muzejev v mestu. Končno sem videla vele-znani portret Elizabete I., ki je bila po mojem skromnem mnenju kar carica za tiste čase 😀 Bi pa skoraj »umrla od žeje« pri iskanju puba, ker je okrog 7 ure zvečer očitno istega mnenja kot midva še milijon ostalih ljudi in je vse, pa res prav vse, nabito polno!
Ko sva že skoraj obupala sva nato v majhni ulici le našla neki no-name pub, ki je bil bolj prazen. Res je, da “porter” ni bil najboljši porter na svetu in da je pri sosednji mizi na smrt pijana petnajstletnica tulila in preklinjala kot star rudar, ampak pivo na koncu dneva je pa le bilo! 😉
DAN 2 – V SVETU ČAROVNIKOV
Naslednji dan pa sva imela rezervirani vstopnici za…. Bradavičarko! 😀 Za vse Harry Potter oboževalce, ki so približno tako nadušeni kot jaz – res priporočam ogled Warner Bros studiov, ki se nahajajo na obrobju mesta in so v njih posneli vse Harry Potter filme. Obisk studia je bil tudi glavni namen najinega izleta v London, saj sem se vedno pritoževala, da ne razumem, zakaj v otroštvu nisem prejela pisma iz Bradavičarke, moji prijatelji niso bili izganjalci vampirjev in v moji omari nikoli nisem našla Narnije. Ob nedavnem 30. rojstnem dnevu pa sem na tleh hodnika zagledala pismo s pečatom, tisto ta pravo, iz pergamenta in na roko napisanim naslovom. Odkrito povedano, niti na kraj pameti mi ni padlo, kaj je v njem in sem Bojanu pomahala z njim v smehu “Kaj si to naumil, zgleda kot pismo iz Bradavičarke”.
Ko sem pismo odprla in zagledala žig, pa sem za nekaj trenutkov izgubila dar govora. Kdor čaka, dočaka, pravijo –tudi če pri rosnih tridesetih– koga briga? 😀 Sicer je bil idejni vodja besedila moj brat, spisala ga je oseba, ki se ukvarja s kaligrafijo in tja nisem poletela na metli, temveč staromodno z letalom (tako se razloži bunkeljnom) – ampak bilo je fantastično darilo 🙂 Več o obisku Bradavičarke pa najdete tukaj.
DAN 3 – PREKRATEK OBISK NAJLJUBŠEGA MUZEJA
Ker sva na najinih izletih včasih kar malo na »špar programu«, je kljub pogovorno dragemu Londonu tam super to, da je marsikaj zastonj. Naslednji dan sva se torej sprehodila do National History Museuma. Notri najdeš vse od razvoja človeka, ogromnih predelov o zgodovini zemlje, mineralih, vulkanih in potresih (s simulacijo vred!) pa do razstavljenih živali in seveda – dinozavrov.
Midva sva se najprej na hitro (t.j. v dvej urah :D) sprehodila čez nekaj odsekov (lahko pa bi bila tukaj kakšen teden), potem pa sva odpeketala vsak v svojo smer. Jaz proti T-Rexu seveda. Ko sem ravno poskušala ujeti »ta lep profil« okostja triceratopa, pa sem postala pozorna na glas v zvočniku, ki je govoril nekaj o premiku k izhodom (to, da so se nepregledne skupine šolarčkov nekam porazgubile, mi ni dalo ideje, da morda nekaj ni ok 🙂 ). Zaslišim besedo »evakuacija« in »brez panike«. Kaj?? Nisem si mogla pomagati, da ne bi za sekundo pomislila na vse tiste brezzvezne napade, ki se zadnje čase dogajajo in sem jo ucvrla proti glavnemu hodniku. Edina. Namreč, ko sem dosegla hodnik, sem ugotovila, da se reka ljudi prav počasi in mirno pomika proti izhodu. »Nobene panike« tu vzamejo resno, Angleži še pri evakuaciji upoštevajo »queueing« (t.i. mirno čakanje v vrsti, po vrsti – nam balkancem nepoznani pojem 🙂 ). Tako smo se v nekaj minutah premaknili do enega izmed izhodov, kjer sem na zelenici prav hitro zagledala Bojana – kako snema cel proces. Še danes ne vem, čemu evakuacija 🙂
S KOLESOM RAJE NE
Ker sva pristaša »biciklov«, sva si jih seveda morala izposoditi – še bolj preprosto kot BicikeLJ. Samo kreditno kartico potrebuješ in to je to. No, po nekaj 100 m sva vseeno ugotovila, da imA v Londonu iz meni neznanega razloga večina poti v parkih znak, na katerem je kolo prečrtano. Zakaj že? Tako da preostane samo nekaj obrobnih poti, ko pa prideš izven parka so kolesarske poti tako redke kot dež v Sahari in se voziš nevarno blizu avtomobilov, med dvema rdečima avtobusoma. Zato sva kolesa imela v uporabi le en popoldan in ne načrtovanih 24 ur, kolikor ti pripada.
VEČER V KONJUŠNICI
Za vse alternativce priporočam ogled Camden Marketa – neskončne uličice zunaj in v starih konjušnicah, kjer se tare starin, oblačil iz druge roke in tistih, ki jih vidiš v videu metal skupin (ja, lahko se oblečeš kot pin-up dekle iz 50-ih ali pa vampirska princesa iz 18.stoletja). Prodaja pa se tudi precej raznolika hrana, nekaj takega kot naša Odprta kuhna, z enkrat dražjimi cenami seveda. Ampak res všečno.
DAN 4 – OD ZAPORA DO SIRA
Ena izmed stvari, ki pa imajo vstopnino (in za tako velik kompleks ugodno), pa je Tower of London, trdnjava, kjer so danes shranjeni kronski dragulji, ogromno orožja ter nekaj mučilnih naprav. Znana je predvsem po tem, da so tukaj obglavili kar nekaj žena Henrika VIII. Gospod pač ni imel drugih idej, saj se ločit pa vendar ne moreš kar naprej, da ne bi preveč vplivalo na tvoj ugled. Sekira je bila lažja in hitrejša opcija 🙂
Svetujem ti, da izkoristiš brezplačno turo, ki ti pripada v sklopu nakupa vstopnice in jo izvajajo t.i. Yeoman Warders, vojaki, ki so kraljici služili vsaj 20 let in sedaj (potem, ko izpolnijo še XY drugih zahtev) lahko brezplačno z družinami živijo v Towerju (madonca, precej kul!). Sliši se blazno turistično, ampak je res zanimivo in v najinem primeru neizmerno smešno, saj je skupino vodil model, ki bi (namesto, da je celo življenje služil njenemu visočanstvu) z lahkoto postal vrhunski stand-up komik 🙂 Med sprehodom po gradu sva naletela tudi na impro igralce, ki bi verjetno naj turiste popeljali iz sobe v sobo z nekaj vmesnimi komentarji, sama pa sem se v zadevo precej vživela. Tako sva postala del igre, saj smo zapadli v resno debato o tem, kdo je komu kaj dolžan, s kom je kdo prevaral ženo in kdo bo koga pojutrišnjem najverjetneje pospravil 2 m pod zemljo 😀 Če si na tesnem s časom, se raje ne zapletaj v pogovor, ker v 15. stoletju je znalo dolgo trajat, da si se kaj zmenil 🙂
V bližini trdnjave in tistega najbolj-znanega-mostu-za-poslikat-iz-dvajset-strani (Tower bridge) se na južnem delu reke Temze nahaja tržnica s hrano (Borough Market), kjer lahko kupiš (in predhodno poskusiš) precej svežih stvari. Tam najdeš vse od francoskih baget, gob, katerih imen ne poznam, ogromno rib, oliv iz Španije, morskih ježkov iz neznanih morij, veganski burek iz balkana (prosim?!? 😀 ), tradicionalni fish&chips ter nesramno dobre sire iz območja Benetk. Prodajala jih je simpatična Londončanka z močnim italijanskim naglasom in poskusila sva jih kar precej – take z muškatom, pa penino, pa s pivom.. njami! Kruh in sir, za povrhu pa vrček piva v bližnjem pubu in zadovoljna sva se odkotalila v posteljo – najboljša večerja v Londonu!
ZA LONDON POTREBUJEŠ VEČ ČASA!
4 dni je bilo nazadnje čisto premalo, da bi si ogledala vse tisto, kar London ponuja. Od Kensingtonske palače, observatorija Greenwich do muzejev, ki so mi še ostali na »listi« in nekega famoznega steaka, do katerega nisva prišla – v London se torej še vračava 🙂
Za lažje načrtovanje tvojega izleta v London pa si preberi še prispevek Potepuški nasveti: London.