JEZERO ATITLAN, GVATEMALA - KAJ TAM POČETI? - BlueMarble Vagabonds
Switch to English
Kdo sva potepuha?

 

Sva Sandra in Bojan, potepuha v iskanju novih doživetij. Po naši frnikoli običajno vandrava v družbi nepogrešljivega člana na štirih tačkah, ki sliši na ime Nano. Več o nas lahko prebereš tukaj.

Ker je življenje prekratko, da bi se spraševala “kaj pa če”, sva se lani jeseni odpravila na skoraj enoletno poročno potovanje okrog frnikole. Pravkar sva se vrnila in še en kup stvari imava za povedat o tem, na zeljniku pa pridno poganjajo ideje za nova potepanja.

 

Kar pošnofaj okrog, morda potepuški žužek piči tudi tebe 😉

 

Pošnofaj okoli
Povšečkaj naju na Facebooku, da boš na tekočem ;)

Zasleduj naju preko več socialnih kanalčkov!
Jezero Atitlan
Gvatemala

JEZERO ATITLAN, GVATEMALA – KAJ TAM POČETI?

By
on
18 januarja, 2019
This post may contain affiliate links, which means that if you choose to click trough and make a purchase, we will receive a small comission (we’re literally talking pennies here folks!) at absolutely no extra cost to you. This allows us to keep creating awesome travel tips for free and… Ah, who are we kidding here, we’re gonna spend bucks by buying yet another flashy toy for our dog which His Highness will promptly ignore.

Govori se, da je jezero Atitlan v Gvatemali eno izmed najlepših jezer na svetu, ki je že v preteklosti navdihnilo mnoge pisatelje. Legenda pravi, da celo tistega slavnega strica, ki je napisal Malega Princa (g. Saint-Exupery).

A zakaj? Ker se tukaj nahaja hribček Cerro de Oro, ki po obliki močno spominja na tisto slavno sliko v knjigi, ki jo odrasli vidijo kot klobuk, otroci pa kot kačo, ki je pojedla slona. In ker je pisatelj res okreval ob jezeru Atitlan po tem, ko je doživel letalsko nesrečo blizu glavnega mesta Gvatemale.

Naključje ali resnica? Presodi sam. 😊

 

Jezero Atitlan in v daljavi hrib, ki spominja na znamenito skico Exupery-a

Ali vidiš slona, ki ga je nekdo pojedel? 🙂

 

JEZERO ATITLAN – DEJSTVA IN LEGENDE

Pa je jezero Atitlan res najlepše jezero na svetu? Po mojem skromnem mnenju niti ne. Morda me je celo bolj fasciniralo jezero Titicaca v Južni Ameriki, ali pa jezera, ki sem ji (zaenkrat) videla samo na fotografijah prijateljev – tista  v Kanadi in Dolomitih. Ampak to ne pomeni, da jezero ni lepo. V bistvu je izredno lepo in že razgled iz najinega stanovanjca je fantastičen, ko pa smo se ob prihodu spuščali iz vasi navzdol po ovinkasti cesti (govorim o ovinkih tipa 180°), pa so razgledi takšni, da ti čeljust pade dol kot v Cartoon Network risankah.

Jezero bi naj imelo tudi magične lastnosti. Tako se v eni izmed vasic, ki so posejane okoli jezera (San Marcos la Laguna) zbirajo gringoti iz celega sveta, da se udeležujejo različnih spiritualnih ritualov in debatirajo o lucidnih sanjah (t.j. sanje, v katerih se zavedaš, da sanjaš in usmerjaš tok dogodkov). Prav tako se v bližini nahaja nekaj joga resortov, kamor se lahko odpraviš na krajši (izjemno drag) odklop od ponorelega sveta ali pa se zabubiš za več mesecev in postaneš joga inštruktor. Slednje me je sicer  zamikalo, ampak ne vem kaj bi potem Bojan počel med rastlinojedimi jogiji toliko časa 😉

Mogoče je pa res kaj v tej globoki vodi, cel teden ob Atitlanu sem res sanjala toliko, da sem se zbujala čisto izmučena. 😀 Sicer pa, tudi če jezero nima nadnaravnih lastnosti, je pogled nanj ob sončnem vzhodu, ko se nad vodo kotalijo meglice, vsekakor magičen. Če k tem razgledom dodaš še mir, ki ga na jezeru zmotijo le motorni čolni, ki brzijo med vasicami ter zvok tuk-tukov ter občasnih žurov za turiste v vasi, je jezero res vredno obiska. 🙂

 

Jezero Atitlan ob sončnem zahodu

Jezero Atitlan ob sončnem zahodu

KAJ PA LAHKO POČNEM OB JEZERU ATITLAN?

1. UŽIVAJ V TRENUTKU 

Midva sva na poti že 2 meseca in pol, zato je bil najin cilj le eden – da prideva sem počivat. Ja vem, sliši se smešno, da se moraš odpočiti od dopusta. 😀 Ampak verjameš ali ne, ko se na vsakih nekaj dni premikaš v nov kraj, preživiš (kar se zdi) neskončne ure na avtobusih, si ogleduješ te in one znamenitosti, prispeš do točke, ko potrebuješ… pavzo. 😊 Vsak, ki je potoval dlje časa, bo znal povedati, da pridejo trenutki, ko ti je neskončno vseeno, ali boš kdaj obiskal tiste znane ruševine v sosednjem mestu ali pa ne in da ne boš zamudil ničesar, če ne greš na še eno turo po kavnih plantažah. Ker kava, roko na srce, izgleda popolnoma identično tako na Kubi, kot v Gvatemali ali pa na Baliju (no, če govorimo o okusih, pa je to druga stvar 😉).

Skratka, midva sva že vnaprej vedela, da je jezero Atitlan točka, kjer se želiva malo “ustaviti”, zadihati, napisati kakšen prispevek za blog in narediti plan za naprej (ker planiranje je nekaj, kar gre sploh meni izredno slabo od rok :D). Tako sva prek AirBnB rezervirala stanovanje kar za cel teden. Sploh sva bila srečna, ko sva ugotovila, da poleg terase, pralnega stroja in kavnega mlinčka nastanitev pride v paketu z dvema dobrodušnima kužkoma. Takima, ki ob prihodu in odhodu iz hiše zahtevata takso v obliki čohljanja. Takšne takse za razliko od tistih pri prehodu mej (več o tem kako sva šla iz Jukatana v Gvatemalo v enem dnevu tukaj) rada plačava,

 

Vsekakor je jezero Atitlan najbolj primerna točka za relaksacijo v Gvatemali in kombinacija prelepih razgledov ter sveže mlete kavice je že dovolj, da se popolnoma odklopiš. 🙂

 

Na terasi najinega Airbnb ob jezeru Atitlan zjutraj s kavico

Kavice in razgledi – to je to, kar sva počela

2. NAJEMI KAJAK ALI SUP

SUPanje je res blazno opevan “šport” v centralni Ameriki. In čeprav zna biti prav fino, mi gre vseeno na smeh, ko ga mladi Američani opisujejo kot neprecenljivo avanturistično izkušnjo. Hihi, naslednjič, ko to slišim, jih bom povabila v Bovec. 😊

Midva sva tako raje izbrala kajak in malo zaveslala po jezeru. Vožnje s kajakom ponujajo razne agencije v vasici San Pedro la Laguna (kjer sva midva bivala), za fiksno ceno 15Q/osebo/uro (slaba 2€), ne glede na to, za koliko časa ga najameš. Zato je bolje, da se kar sprehodiš ob obali do enega izmed ponudnikov, in se tam dogovoriš za popust.

Gre takole nekako: 1 ura…15Q (na osebo), 2uri…25Q, 3ure..30Q.

Sva najela za dve uri, in se je izkazalo, da je bilo dovolj. Ker namreč okoli 12.ure jezero iznenada postane bolj valovito, tako da se počutiš skoraj kot gusarji, ki so se borili z ogromnimi valovi oceana 😛 Rabiš mišice, na kratko.

Nasproti vasice San Pedro (čez jezero), se nahaja tudi peščena plaža, kjer se je kopalo nekaj ljudi. Moram reči, da naju voda, ki je res polna mulja, nekako ni prepričala. Morda bi se potunkala, če bi bilo res vroče. 😉

 

Jezero Atitlan - na kajaku

Dajmo malo migat!

3. OBIŠČI VAŠKO TRŽNICO ALI PA VASICO

Iti v Sloveniji v Mercator v soboto zjutraj ali pa na Ljubljansko tržnico (z na žalost zasoljenimi cenami) ni isto, kot obiskati tržnice v tujih deželah. Res ne, verjemi. 😊 Najboljše je, ko vstaneš skupaj s sončkom, si oprtaš na ramo pleteno košarico in se odpraviš po nakupih.

 

Zjutraj na tržnico

Zjutraj na tržnico!

 

Tržnica v San Pedru ni tako veliko kot v Antigvi, vendar pa je zato še bolj pristna. In najboljše pri tem je, da te nihče ne bo poskušal nategniti – avokado in lubenico boš kupil za enako ceno kot tetka v barviti obleki, ki stoji poleg tebe (in ti sega do pasu, če si Bojan 😉).

 

Dva avokada. Ne, raje štiri. Ali pa kar osem.

Dva avokada. Ne, raje štiri. Ali pa kar osem.

Agencije ponujajo tudi izlet v bližnji kraj Chichicastenango, kjer je dvakrat na teden znana tržnica. Barve, barve in še enkrat barve je njihov moto. Midva je nisva obiskala, ker je vseeno dve uri vožnje do tja (in ker sva prišla počivat :P).

 

4. POVZPNI SE NA VULKAN SAN PEDRO ALI PA NA NOS OD INDIJANCA

Dve izmed najbolj znanih pohodnih poti okoli jezera. 😊

VULKAN SAN PEDRO

Nedelujoči vulkan San Pedro se vzpenja nad istoimensko vasico, in če prav izgleda le malo višji kot Šmarna Gora, je to samo optična prevara. 😀 V resnici je vzpona skoraj 1500m in za celotno pot potrebuješ kakšnih 6 ur (všteta ura počitka na vrhu). Na vulkan se je najbolje odpraviti zgodaj zjutraj, saj se popoldan okoli vrha radi naberejo oblaki (ali pa “oblakice” – zgleda da dosti čvekajo in kličejo dež).

Kako gor? Raje kot preko agencije, se na vulkan odpravi sam. S tuk-tukom se za 10Q odpelješ do začetne točke vzpona, kjer plačaš 100Q /osebo in po želji dobiš vodiča (lahko pa ti ta le pokaže pot). Ne vem za vas, ampak Bojan dobi ošpice vsakič, ko sliši da mora plačati vstopnino, “da gre v hrib”. 😀 Ampak tukaj je plus vsaj to, da lahko greš gor sam, v svojem tempu.

Kaj rabiš s seboj? Vodo in hrano (je le skoraj cel dan), pohodne čevlje, toplo jopico in vetrovko.

 

 

INDIAN NOSE

Precej krajša (a nič manj strma) pa je pot na “indijancev nos” (Indian nose) – hrib, ki ima obliko – tako je, uganil si – nosu od Indijanca. Z vrha je prelep razgled ob sončnem vzhodu. Žal tja raje ne hodi v lastni režiji, ker obstaja nevarnost, da te oropajo (sploh če hodiš v temi sam). Vsaj tako se govori okrog  – morda je to samo dober način, kako pripraviti ljudi do tega, da plačajo za turo v agenciji.

Cena:  okrog 100 Q

Kako do tja? Ob 4h zjutraj te pobere kombi in odpelje do sosednje vasi (cca 30min), kjer je pričetek vzpona. Slednji traja od pol ure do slabo uro (odvisno od kondicije) in na vrh prideš malo pred sončnim vzhodom.

 

Tam je nos od Indijanca!

Tam je nos od Indijanca!

5. POSKUSI SUPER SLADOLED

Ja, to pa je posledica turizma. 🙂 Če česa ne bi pričakoval ob jezeru, pa je sladoledarna z navadnim in veganskim sladoledom, ki je res res dober. Ob prihodu ti razložijo, koliko kepic in okusov gre v kateri kornet, lahko pa dobiš tudi poljubno število okusov za probat, preden izbereš svojega.

Cena: ni poceni, kar je za pričakovati glede na postrežbo in izgled. Srednja posodica (z dvema okusoma) stane 20Q, veliki kornet 25Q (oboje na sliki). Ampak je rees dober 🙂

 

Super dober sladoled

Super dober sladoled

 

6. NAMOČI SE V TOPLIH BAZENČKIH

Po trekingu paše vroča voda. Če pa si kot jaz, ko ob prvem jesenskem dežju sanjam o savni, pa vroča voda paše vedno. 😊 V San Pedro La Laguna najdeš dvoje takih toplic, ene poleg drugih. Los Thermales so res taka rustična kamnita korita (med katerimi so ena že čisto razpokana in niso v uporabi), ki imajo sicer lep razgled. Bolj urejeni so pri sosedu (Solar Pools), kjer pa žal ni razgleda.

V bistvu v bazenček nalijejo vročo vodo (zato se moraš najaviti kakšno uro prej!) in dokler se ta ne ohladi, se lahko namakaš po mili volji. Ampak ko rečem vroča, mislim vročo! 🙂 Prvič v življenju sem potrebovala nekaj minut, da sem sploh zlezla notri, nato pa sem potrebovala “pavze” vsake toliko časa, ker mi je bilo prevroče. Voda ima okrog (ali malo čez?) 40° in se ohlaja precej počasi. Bojan se je delal norca iz mene…ampak poglej njegov obraz ko leze not. 😀

Cena: 50Q/osebo (na željo ti v bazenček namečejo še evkaliptusove liste za dod. 40Q) + 15Q za pivo 🙂

 

 

7. NAUČI SE TKATI!

Ne, ne hecam se. 😊 V vasici San Juan obstaja združenje žensk, ki tkejo (tkalke? – to se čudno sliši). Lahko se pridružiš in v živo vidiš, kako se izdelujejo barvita oblačila. Kar narediš, mislim da celo lahko odneseš s seboj 😊

Cena: od 20€ navzgor

Trajanje: 2 – 5 ur

 

NEKAJ UPORABNIH NASVETOV:

 

JEZERO ATITLAN – KAKO DO TJA?

Do jezera je najlažje priti iz glavnega mesta (Gvatemala City) ali pa iz Antigve. Mnoge agencije ponujajo »shuttle« (škripajoč kombi 😊), ki stane okrog 10€/osebo. Če pa si bolj avanturistične narave pa se lahko pelješ s t.i. chicken busi, ti stanejo le nekaj evrov. Pazi le, da se v Gvatemala City ne  usedeš na takega rdeče barve – tako pravi Bojan, ki je naredil raziskavo (če mu je za verjeti 😉 ) – menda ti pripadajo tolpam.

 

KAKO OKROG JEZERA?

Znotraj vasic in med bližnjimi vasicami se lahko peljete s tuk-tukom. Ta ne bi smel znašati več kot 5Q/osebo. Najboljši način prevoza med vasicami pa so čolni, ki stanejo nekje od 10-25Q/osebo v eno smer (odvisno v kako oddaljeno vasico greš).

 

Sandra in tuktuk - kdo bo hitrejši ? :)

Sandra in tuktuk – kdo bo hitrejši ? 🙂

 

KATERO VASICO IZBRATI ZA NASTANITEV?

Okrog jezera se nahaja kar lepo število vasic, tukajle pa se ponavadi popotniki nastanijo:

Panajachel – največji kraj z največ infrastrukture in večjo tržnico. Tukaj te ponavadi odložijo, ko prideš iz Gvatemala Citya ali Antigve in nato se s čolnom odpelješ do drugih vasic (v San Juan in San Pedro pa lahko prideš tudi direkt).

Namig za poceni nastanitev: PanaHouse

Največ popotnikov (backpackerjev) se nastani v San Pedro La Laguna. Mnogi sicer komentirajo, da je preveč turističen, vendar midva nisva imela tega občutka – to pa zato, ker je bilo najino stanovanjce 10-15min stran od glavnega dogajanja in sva bila med samimi domačini. San Pedro je tudi izhodiščna točka za najem kajaka in vzpon na San Pedro vulkan ali Indian nose.

Namig za poceni nastanitev: Mikaso Hotel y Restaurante

Najina nastanitev: Mynor’s Apartment

San Marcos la Laguna – če je tvoj glavni cilj relaksacija, joga ali meditiranje, potem bo ta vasica zate. 😊

Namig za poceni nastanitev: Casa Madera Atitlan

San Juan La Laguna ali Santa Cruz La Laguna – dve izmed manjših vasic, kjer je posledično tudi manj infrastrukture. Pričakuj kakšen mini kafič in morda mini market, to pa je tudi vse. V Santa Cruzu je tudi potapljaški center – v jezeru se je namreč mogoče potapljati (koliko vidiš zaradi mulja, je pa druga zgodba 😊)

Namig za poceni nastanitev (Santa Cruz): Casa Kaktus

Namig za poceni nastanitev (San Juan): Eco-Hotel Mayachik

 

Zemljevid vasic ob jezeru

Veliko vasic imaš na izbiro!

 


Te zanima morda še kaj drugega o Gvatemali? Recimo tole…


BISER GVATEMALE ? BISER GVATEMALE! 

 

Sončni vzhodi in zahodi, sveža gvatemalska kavica, joga ter meditacija, topli vrelci, tkanje in hribolazenje – morda res ni čudno, da ta kraj obišče toliko popotnikov iz “razvitih držav (in mnogi ostanejo dosti dlje, kot so sprva načrtovali). Jezero Atitlan je vsekakor obvezen postanek, če kdaj obiščeš Gvatemalo. 😊 Nama je bilo izjemno všeč in bi z lahkoto ostala še kakšen teden ali dva več.

 

Booking.com
TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.