BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Latest posts:

Stuff You Love:

Chichen Itza - cover photo for One Month Mexico Itinerary
Intineraries
Sandra

ONE MONTH MEXICO ITINERARY

Mexico is a vast country that covers a land area of almost 2,000,000 square kilometers. So let’s be real –  unless you are planning to

Read More »
Hiking in Ushuiai cover photo - the river, muddy meadow and snowy mountains in the distance
Argentina
Sandra

HIKING IN USHUAIA – DOs & definite DON’Ts

Hiking at the end of the world? C’mon, admit it, there’s a super cool edge to it.

And besides, we Slovenians are known to be a “hiking nation”, so when our new friends from the USA invited us to go hiking in Ushuaia together, saying “nope” was not an option. No matter the circumstances.

And that’s perhaps where things started to go wrong.

This is a story about our hilarious hiking in Ushuaia and all the DOs and DON’Ts you should(not) repeat.

Read More »
Traditional houses in Prekmurje region, Slovenia
Slovenia
Sandra

YOUR GUIDE TO PREKMURJE REGION, SLOVENIA

A river that winds lazily across wide plains. White storks nesting on chimneys. Picturesque churches and unique architecture. Lush green hills, lined with vineyards and mighty castles sitting among them. Thermal waters for relaxation and the juiciest Slovenian dessert. Welcome to Prekmurje region in Slovenia!

Read More »

MED HIPIJI V KRAJU EL BOLSON

Palček

This post may contain affiliate links, meaning we will receive a tiny commission if you choose to click through and make a purchase. But don’t worry, clicking on them won’t cost you a penny more – it just means we can keep creating free content for you – and that our furry companions can keep living their best life with all their fancy toys.  

Kaj imajo hipiji skupnega s krajem, ki se nahaja dobrih 100km južno od Barilocheja v Argentini? Na prvi pogled popolnoma nič.

Rahlo razvajena od nemškega urbanizma in zeleno-modre pokrajine sva prispela v El Bolsón, kraj ki je bil vse prej kot to. Vsaj tisti del, v katerega sva se najprej pripeljala. Na pol razpadajoče barake, razrite prašne makadamske ceste, shirani potepuški psi in razcapani otroci. Em, da nisva midva prišla kam v Bolivijo ali pa centralno Ameriko? Tam bi se takšen prizor zdel čisto običajen in te prekrasne scene verjetno ne bi niti registrirala. 

»Si se malo razvadila, a?«, me podreza Bojan, obrne avto in odpelje čez most v del, ki je označen kot center. Preko mostu pa… drug svet. Kontinent, če hočeš. Planet. Lušten mestni park, pokošena travica, beer-garden (t.j. pivnica s teraso) s kraft pivcem na vsakih nekaj metrov  in zahodno od »centra« urejene hiške, med njimi pa posajena drevesca.

Sva našla dva kampa (potrebovala sva tuš! 🙂 ), ampak cene so bile astronomske (khm, t.j. 7-8€/osebo).

 

RUSTIČNI PRIDIH

»Jah nič, tisti kemp na vzhodni strani ali pa reka južno od mesta«, zagodem. Pa greva nazaj med prašne luknje in presušene pse. Že od daleč sva zagledala na pol polomljeno ograjo z barvitim napisom »El rustico, art & camp«. Rustičen, ne rustikalen, pomeni slednje. Vsaj ime pove, da bo zadeva na osnovni ravni. 

Hišica v kampu
Hišica, v kateri prebiva eden od lastnikov in eden izmed 7 psov

Preučujeva, ali bi šla dalje ali ne, ko se kot strela z jasnega ob naju pojavi nekdo in vpraša »Kemping? Iz Overlanderja?« Ja, na iOverlander sva našla ja, odgovoriva. Pravi, da super. Da je zaprto za ostale, samo za nas odpre letos. In da je prva noč zastonj, druga noč pa 2€/osebo. In topla voda. Sva ostala dva dni, se razume. 😊

Smo govorili o hipijih, ane? No, v to okolje vsekakor pašejo. Na videz umetniško urejena (v resnici pač razmetana) okolica, škrati na drevesih, prostori za meditacijo in sedem psov za čohljanje kar pašejo v ambient. Lastnik (ne mara piva, rad ima pa ta zeleno 😉), ki te zjutraj odpelje k sosedi po domače piškote, v (rustično 😛 ) kopalnico zaskrbljeno kliče, če je voda že topla in brezplačno ponuja reiki zdravljenje (če se ti zazdi, da ti kaj manjka), pa dodatno vpliva na to, da se počutiš kot v hipi komuni. Še dva solo popotnika pa sta se nama zvečer priključila, da smo družno buljili v ogenj, kot naši davni predniki.

 

Ampak brez heca, mesto so v 70-ih letih res naselili hipiji iz Buenos Airesa. Če malo bolje pogledaš, boš na vogalu zagledal trgovinico z indijskimi dišavami. Ali pa aladinkami (t.j. široke hlače) in sariji. Iz pekarne stopi ženska v dolgi barviti obleki, z lasmi spetimi v »drede«, čez cesto pa je podobno oblečena še ena, le da je slednja vsaj enkrat starejša.  Nekajkrat na teden je v El Bolsónu tudi »Artesania market« (tržnica ročnih izdelkov), kjer pa ti hitro postane jasno, da je hipi skupnost v tem kraju še kako živa. 😊 Na štante naslonjene (ob torkih, četrtkih in čez vikend) najdeš poleg novodobnih še one »originalne hipije«, iz 70-ih let. 😉

Še sreča, da sva se ustavila tukaj. Imam dva nova prstana. Sem jih pač nujno potrebovala. 😊

 

BOSQUE TALLADO

Hipiji sicer niso bili najin razlog za postanek v tem svet-na-dveh-bregovih-mostu kraju. Sem sva si prišla ogledat Bosque Tallado oz. Izrezljani gozd

Iz El Bolsona se navzgor v hrib vije vrhunska cesta. Tako vrhunska, da je Pisco poskakoval kot na fedrcah, za 10 km pa smo porabili vsaj 40 min. Ko parkiraš avto, pa te čaka še peš vzpon na vrh. Kakšnih 200-300m vzpona, ene 40 minutk. Šmarna gora v takem izi tempiču torej. Mja, nek hribolazec tako ali tako nisem, stotine presedenih kilometrov med vožnjo pa ritko kar sploščijo in na vrh sem jo (sram me je) kar prisopihala. Še sreča, da skoraj vsak v Patagoniji vari svoje pivo – na vrhu je namreč lesena baraka, v njej pa fant že od daleč veselo maha »Od kje pa sta? Ali sta utrujena, bosta kaj spila?« Ja, prosim. 😊

Vstopnina v Bosque Tallado sicer znaša dobra 2€/osebo, krožna pot pa te vodi mimo 56 iz lesa izrezljanih skulptur (takih manj ali bolj abstraktnih), ki so jih naredili različni umetniki. Sem se takoj spomnila, kako smo nekje na koncu osnovne šole v likovni koloniji tri smrkljice rezljale iz lesa, in kako super se nam je to zdelo. Saj drugače res fajn izgleda 🙂

 

Povrhu vsega pa je bilo vreme jasno in sončno, tako da sva imela lep razgled do zasneženih špičk na obzorju. Skratka, lep popoldanski sprehod.

Razgled do obzorja

Po športanju si človek zasluži dobro večerjo, ane? Pa čeprav sva bila med hipiji, ta ni bila čisto nič hipijevska, je bila pa zato precej bolj balkanska. Čevapčiči in šopska solata. Pa dober tek 😉

Sharing is caring:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Related Posts