Razmišljaš o nekoliko drugačnem dopustu, takšnem kjer namesto plaž raziskuješ belo puščavo, krompirček in lignje zamenjajo empanade, za dozo adrenalina pa poskrbi cesta, ki ima sloves ene najnevarnejših na svetu? Te bolj kot kravice privlačijo alpake in se ti oči zasvetijo ob kupih barvitih pončotov? Super, potem bo tale država v južni Ameriki ravno prava zate, pri načrtovanju pa si lahko pomagaš z najinimi potepuškimi nasveti za Bolivijo.
KDAJ JE NAJBOLJŠI ČAS ZA OBISK BOLIVIJE?
Glavna sezona v Boliviji je med majem in septembrom/oktobrom, ko je sušno obdobje. Takrat je v Boliviji sicer zima, kar pomeni, da bodo na planotastem delu Bolivije sploh noči zelo mrzle (pod ničlo), v tropskih predelih pa bo vročina bolj znosna.
V času naše zime je sploh v nižjih območjih več dežja in posledično večja nevarnost zemeljskih plazov (in zaprte ceste). Je pa v tem obdobju velik del slane puščave (Salar de Uyuni) prekrit z nekaj cm do nekaj 10 cm vode, kar ustvari res lep efekt pri fotografijah (skoraj se ne vidi, kje se nehajo tla in prične nebo). A voda se ponekod obdrži vse do maja, tako da je pomlad tudi prav fin čas za obisk Bolivije.
KAKO DO BOLIVIJE?
Z vseh bližnjih letališč (Benetke, Milano, Dunaj, Munchen, Zagreb) je mogoče poleteti v La Paz ali eno izmed ostalih večjih mest, a leti niso direktni. Prav tako letalske karte niso najbolj ugodne – v kolikor naletiš na kakšno super akcijo, se zna zgoditi, da bo cena letalske karte tudi okrog 500€, a običajna cena je od 750€ navzgor.
Viza za slovenske državljane ni potrebna. Vseeno ob prihodu prejmeš listek, nekakšno kvazi vizo. Na njem bo označeno, da lahko v Boliviji ostaneš 30 dni. V kolikor bo tvoje potepanje trajalo dlje, se je potrebno pred pretekom 30 dni zglasiti v enem izmed migracijskih uradov (so v vseh večjih mestih, lahko pa jih najdeš tudi s pomočjo mobilne aplikacije iOverlander ali na tejle spletni strani) in “vizo” podaljšati. Postopek naj bi bil zelo hiter in enostaven, vizo pa ti lahko podaljšajo še za en ali dva meseca.
PREVOZI PO BOLIVIJI?
Z AVTOBUSOM – potovanje z avtobusom po Boliviji je preprosto in poceni. Avtobusne linije so pogoste, jih je veliko in za daljše vožnje lahko izbereš tiste avtobuse, kjer se sedež na pol ali v celoti raztegne v “posteljo” (semi-cama in cama avtobusi).
Če se le da, ne izberi najcenejših avtobusov (priznam, been there, done that ves čas v zgodnjih dvajsetih 😛 ), saj je cena ponavadi sorazmerna z varnostjo. Na primer najbolj nevarna cesta je La Paz – Rurrenabaque (kraj, ki je iztočnica za ture po deževnem gozdu), kjer lahko vožnja traja vse od 18 ur pa do grozovitih 30 in več (vsaj sodeč po zapisih na TripAdvisorju), kjer plazovi in zastoji niso nič nevsakdanjega in skoraj vsako leto kakšen avtobus zdrsne v prepad (zato je morda sem bolje leteti 😊).
V vsakem primeru je fino biti pripravljen na morebitne zamude (zaradi plazov, stanja cest, protestov, itd), na avtobus pa nujno vzami topla oblačila, ker je klima ves čas na fulu! In ne izberi sedeža čisto zraven stranišča…. 😉
Z AVTOM – je mogoče, ampak je nekoliko kaotično (cesta pravila so bolj kot ne znanstvena fantastika, ceste gredo čez reke, itd) in zato je najem drag (sploh s polnim kasko, ki je – roko na srce – tu nujen). Prav tako so razdalje velike, tako da bi v upoštev prišlo, da avto oddaš v drugem kraju kot ga najameš, za kar se doplača dodatno. Cene si lahko pogledaš na Rentalcars.com.
Z LETALOM – pot lahko nekoliko skrajšaš z notranjimi leti in tako v krajšem času vidiš več. Enosmerni let v Rurrenabaque iz La Paza ali pa let Sucre – La Paz staneta od cca. 70€. navzgor.
KJE SPATI?
Izbira prenočišč v Boliviji je velika in lahko najdeš tako stanovanja (npr. prek Airbnb), kot hotele (npr. Booking) in hostle ter B&B (Booking, HI hostels, Hostelworld).
Cene so ugodne, skupne postelje v hostlih stanejo tudi manj kot 10€, dvoposteljna sobica v zglednem preprostem hotelu pa stane običajnih 25-30€/noč (za 50-60€/noč pa se dobi že zelo lep hotel). Meniva, da so hostli/hoteli v Boliviji ugodnejša izbira kot stanovanja.
Pri nastanitvah v Boliviji obstaja en hakeljc – ali pa dva, morda 😊 Namreč, vedno poprej vprašaj ali je voda res topla (še bolje je, če preveriš sam) in ali ima nastanitev ogrevanje (verjemi, to je bolj izjema kot pravilo) in če ogrevanje dela. Brez pečke v sobi zna biti zvečer res mrzlo (kljub ekstra odejam), pa še te je potrebno včasih med spanjem ugasniti (zaradi nevarnosti uhajanja plina).
Aja, pa en nasvet za v izogib težavam: v Boliviji se papir meče v koš poleg stranišča! Da ne boš hodil po mestu in spraševal, kje se kupi tista zadeva za odmašit…. 😉
KAKO JE S HRANO?
Hrana v Boliviji je res poceni in dobra. Za hiter prigrizek lahko vedno kupiš empanado ali dve (so polnjene z različnimi nadevi), med cca. 12-14.00 uro pa v večini restavracij strežejo t.i. menu del dia (dnevni meni). Ti stanejo nekje 2-3€ in ponavadi so sestavljeni iz predjedi, glavne jedi, sladice in pijače. Včasih je na voljo le en meni, običajno pa 2 ali trije.
Kar naju je presenetilo je bila velika izbira vegetarijanskih (pa tudi veganskih) restavracij, kjer je bila hrana še posebej okusna. V okolici Copacabane (jezero Titicaca) lahko dobiš super dobro ribico za manj kot 3€.
Večerje so nekoliko dražje (saj ni fiksnih menijev), a vseeno denarnici prijazne. V lokalih za turiste so cene seveda višje (8-12€/obrok).
V vseh turističnih krajih najdeš kavarnice, alkohol pa je dražji kot pri nas.
Najcenejše obroke najdeš na lokalnih tržnicah (1-2€), a te jemlji malo z rezervo, saj običajno naši trebuščki niso navajeni na te vrste bakterij. Odlični so tudi sveži sadni in zelenjavni smoothiji.
A SEM LAHKO V STIKU S SVETOM?
Bolivija je s svojo pokritostjo res presenetila! 3G signala sredi Salar de Uyuni pač nisva pričakovala 😊 Najboljši ponudnik je Entel in sim kartico oz. chip (ki stane 1,3€) se lahko dobi v Entelovih poslovalnicah v večjih mestih, kjer lahko potem tudi takoj naložiš denar in aktiviraš željeni paket.
Za pogled v izbiro paketov (različne količine podatkov, internet+pogovori, itd), stanje na računu ter preostalo samo vtipkaš *10# in izbereš želeni paket.
Primer: za 11GB prenosa podatkov z brezplačnim WhatsApp (veljavnost 25 dni) sva odštela cca. 12€.
KAKO JE PA Z DENARJEM?
Koliko kaj stane, kakšen je strošek potovanja povprečnega popotnika in kakšna je situacija z bankomati, si lahko prebereš v prispevku Stroški potovanja za Bolivijo.
KAJ LAHKO POČNEM V BOLIVIJI?
Bolivija je polna naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, v njej se najde marsikaj za ljubitelje kulture in adrenalinske odvisneže. V prispevku Plan potovanja za Bolivijo lahko najdeš nekaj idej za potepanje (in tudi seznam stvari, ki jih potrebuješ s seboj), lahko pa se odločiš tudi za kaj od tega:
- Opazovanje narave in živali (tudi ribarjenje piranj za pogumne 😉) na eni izmed tur v tropskem deževnem gozdu (iz kraja Rurrenabaque ali Trinidad)
- Pokušina vina iz najvišje ležečih trt na svetu v Valle de la Concepcion
- Nacionalni park Amboro v bližini Santa Cruza
KAKO JE PA Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM?
Bolivija je kljub razvitemu turizmu še vedno država “tretjega sveta”, kjer je žal precej revščine. Slednje je povezano tudi z višjo stopnjo kriminala, poleg tega pa se v Boliviji goji koka – in kokini listi se ne uporabljajo le za lajšanje simptomov višinske bolezni. Kriminal povezan z drogo je resničen in narcotraficantesi niso le izmišljeni liki v Netflix serijah.
To seveda ne pomeni, da te bo kdo takoj začopatil za ovinkom! 😊 Ne, podobno kot v centralni Ameriki tukaj lahko pride do oboroženega ropa (zelo redko, a ni nemogoče), poroča se tudi o t.i. hitrih ugrabitvah (te odpeljejo do bankomata, kjer moraš dvigniti denar). Vseeno je verjetnost za to najbrž veliko manjša, kot ta, da te pred domačo hišo zbije avto.
Nekaterim predelom v La Pazu in ostalih večjih mestih se je bolje izogniti (sploh zvečer) in ponoči se domov raje odpravi s taksijem (tistim, ki ima na strehi veliko oznako – ostali niso uradni). Če boš upošteval nekaj splošnih nasvetov za varnost na potovanjih, bo vse ok. Midva se niti za trenutek v Boliviji nisva počutila neprijetno ali ogroženo – ampak, bolje preventiva kot kurativa.
Za potovanje v Bolivijo je obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici, ki jo v tropskih predelih države prenaša komar. Res je, da tega na meji ne preverjajo, a vseeno ne tvegaj in se pred odhodom cepi. Stopnja nevarnosti za okužbo z malarijo je mnogo nižja kot v sosednjem Peruju, tako da se od potrebi jemanja antimalarikov (pa še to le, če greš v junglo) predhodno posvetuj z zdravnikom.
Voda ni pitna (tudi filtrirana je bolj tako-tako), prav tako pa je higienski standard nižji kot pri nas. Domačini seveda nimajo težav, popotnikom pa svetujeva, da jemljejo probiotike, da ne bo večji del dopusta preživet na stranišču. Kljub probiotikom in šilcu žganja navsezgodaj in po jedi sva večino meseca v Boliviji bolj tekoče kakala, z občasnimi kritičnimi epizodami 😀
Med pomembnimi nasveti za Bolivijo je tudi tole:
Zahodni del Bolivije se nahaja na visoki nadmorski višini, tudi do 4000m in več. Naše telo tega ni navajeno, zato lahko pride do vrtoglavice, pomanjkanja sape (že ko se obračaš v postelji!), utrujenosti in pospešenega bitja srca. Za lajšanje t.i. višinske bolezni domačini že tisočletja žvečijo liste koke, ki jih lahko kupiš vsepovsod. Preverjeno olajšajo glavobol/vrtoglavico in “zbristrijo” misli. Stranski učinek? Rahlo omrtvičen jezik in usta 😊 Z
a lajšanje glavobola lahko posežeš tudi po paracetamolu (Lekadol/Daleron), če pa znaki višinske bolezni ne popustijo pa je potrebno iti na nižjo nadmorsko višino in obiskati zdravnika – tako stanje je lahko življenjsko ogrožujoče!
Zdravila v lekarnah so poceni, a tiste glavne stvari je dobro vzeti s seboj – že čisto iz praktičnega razloga, da so takoj pri roki. V velikih mestih so na voljo modernejše zasebne bolnišnice, sicer pa je stanje precej žalostno. Ne pozabi na zavarovanje za tujino! Midva ti priporočava WizTujina (zavarovalna vsota 100.000€).
A manjkajo še kakšni uporabni nasveti za Bolivijo? Zapiši v komentar, da še komu prav pride pri planiranju.
Prijetno planiranje tvojega naslednjega potepanja ti želiva!
Potepuške nasvete za ostale države pa najdeš pod zavihom Nasveti.
2 Responses
Za potovanja zelo primerni trufiji, kombiji za prevoz do 7 oseb. Peljejo ti tudi vzmetnico, ce je treba :). Prepeljati cesto smrti s kolesom je pa nevarno, kot, ce bi se vozil po gorickih gricih :). Nic posebnega, razen tega, da se na teh 60 km spustis iz dobrih 4.000 m nv do zacetka Amazonije na 1.000m nv.
Res je, cesta smrti ni prav zares nevarna, če se le pelješ malo po pameti. Ampak je pa res, da nesreča nikoli ne počiva, in žal se kakšna konča tudi tragično – tudi med turisti 🙁