BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Latest posts:

Stuff You Love:

Chichen Itza - cover photo for One Month Mexico Itinerary
Intineraries
Sandra

ONE MONTH MEXICO ITINERARY

Mexico is a vast country that covers a land area of almost 2,000,000 square kilometers. So let’s be real –  unless you are planning to

Read More »
Hiking in Ushuiai cover photo - the river, muddy meadow and snowy mountains in the distance
Argentina
Sandra

HIKING IN USHUAIA – DOs & definite DON’Ts

Hiking at the end of the world? C’mon, admit it, there’s a super cool edge to it.

And besides, we Slovenians are known to be a “hiking nation”, so when our new friends from the USA invited us to go hiking in Ushuaia together, saying “nope” was not an option. No matter the circumstances.

And that’s perhaps where things started to go wrong.

This is a story about our hilarious hiking in Ushuaia and all the DOs and DON’Ts you should(not) repeat.

Read More »
Traditional houses in Prekmurje region, Slovenia
Slovenia
Sandra

YOUR GUIDE TO PREKMURJE REGION, SLOVENIA

A river that winds lazily across wide plains. White storks nesting on chimneys. Picturesque churches and unique architecture. Lush green hills, lined with vineyards and mighty castles sitting among them. Thermal waters for relaxation and the juiciest Slovenian dessert. Welcome to Prekmurje region in Slovenia!

Read More »

PIVOMANIJA V VALDIVII

Pivomanija v Valdivii

This post may contain affiliate links, meaning we will receive a tiny commission if you choose to click through and make a purchase. But don’t worry, clicking on them won’t cost you a penny more – it just means we can keep creating free content for you – and that our furry companions can keep living their best life with all their fancy toys.  

Po slabih dveh mesecih potepanja po Patagoniji in prevoženi Carreteri Austral, se nama je zahotelo malce mestnega utripa. Gledava zemljevid, po kateri poti naj jo ubereva proti Santiagu in bereva Lonely Planet…

»Hm, lahko bi šla do Valdivije«, na glas razmišljam.

Tišina.

»Izgleda, da je tam nekaj muzejev, pa utrdbe…«, nadaljujem.

»Khmph«, zagodrnja na sosednjem sedežu.

»Aha, pa največja pivnica je tam«, pristavim. »Piše, da je Valdivia prestolnica piva v Čilu«.

Slišim lahko, kako zastriže z ušesi in spravi avto v pogon. »Greva v Valdivio!«.

 

Kako se je vse začelo..

Valdivia je kraj v Čilu, kamor so se v drugi polovici 19. stoletja začeli priseljevati Nemci. Vsi vemo, kaj Nemci pijejo, ane? 😀 Ni bilo dolgo, ko se je našel Nemec po imenu Karl Anwandter in ustanovil t.i. Anwandter pivovarno. Ni presenetljivo, da je v krajih, kjer sta obstajali le še dve majhni pivovarni, kar hitro rasla. Nekaj desetletij kasneje je pivovarna »pridelala« že 12 milijonov litrov piva na leto in pivomanija v Valdivii je bila v polnem teku. Žejni vsekakor niso bili, tako izgleda ?

Pivovarna je delovala vse do leta 1960, ko jo je popolnoma uničil potres. Po tem pa je po konceptu Anwandter piva zadevo prevzela družina Kunstmann. Danes lahko njihovo pivo najdeš v vsem Čilu, pa tudi v nekaterih drugih državah po svetu (v Nemčiji vsekakor ?). Poleg tega pa vsako leto organizirajo »Bierfest«, ki izgleda kot nekakšna manj obsežna verzija Oktoberfesta.

 

Kunstmann pivovarna
Bierfest vsako leto!

Pivomanija v Valdivii: prvi večer

»Ne, pa saj ne morem verjet. A prav točno danes in jutri je zaprto?« z nejevero buljiva v majhen listek na vratih.

Pivnica Kunstmann, ki je odprta vsak dan, vse dni v letu, je zaprta točno takrat, ko midva prispeva v mesto, bojda zaradi praznovanja ob obletnici. In to dva dni, dva dni! Eden izmed naju je bil sploh blazno razočaran, saj je poleg piva planiral tudi šnicl 😀

Ah, nič hudega, saj pa vendar ni Valdivia kar tako poimenovana prestolnica piva v Čilu! Pa vendar mora bit še kje kaj odprto! Po nekaj minutah brskanja po internetu ugotoviva, da je v Valdivii tudi en kup kraft pivnic. Še sreča, res se mi ni dalo kuhat ?

Prvi večer naju je »rešila« pivnica z visoko oceno na TripAdvisorju, El Growler. Lesen ambient, »na izi« vzdušje, ugodne cene in fantastičen »krompirček na krhlje«. Sicer je v tej pivnici najbolj popularen angleški »fish & chips«, ki ga dobiš kar v velikem kositrnem čebru ali pa ocvrte perutničke, a tudi drugih stvari ne manjka na jedilniku. Tako sva na najino presenečenje na meniju našla goveji karpačo s figami, kar bi po vsej logiki dosti bolj pasalo v kakšen vinski bar, ampak sva ga vseeno pozobala z največjim zadovoljstvom.

Ob šanku najdeš skoraj 10 različnih kraft piv in če se ne moreš odločiti med dvema ali tremi, brez problema dobiš vse za poskusit. Sem se malo zadržala tam ter se odločala o primernih okusih še namesto Bojana. ? Na koncu sva klasično pristala na IPI ter Porterju, drugo rundo pa sva dodala še Stout.

Ambient + muska: 5/5
Postrežba: 5/5
Piva: 4,5/5
Hrana: 5/5
Cena: 5/5 (piva 2500-3000 CLP)

*1€ = cca. 780 CLP

 

Pivomanija v Valdivii: drugi večer

Sprehajava se po mestu proti kombiju in Bojan vpraša, če bi šla na pivo. Nisem čisto prepričana in že razmišljam o tem, kakšne makarone bova skuhala za večerjo.

Bojan povleče asa iz rokava: »Ok, ni problema. Sam nekam moram na WC. A greva v »meka« na sladoled? Mek vs. Pivnica? Mek nima za burek 😛 Bar Burdon sicer tudi nima bureka, ampak ima pa marsikaj drugega ? Nitrogen Stout in IPA sta bila morda še za odtenek boljša kot pivo večer poprej in ponovno sva pristala na hrani »nekaj za piknit«. Tega nekaj za piknik je potem toliko, da si na koncu prijetno sit. No ja, od sirne plošče sva sicer pričakovala več kot le gavdo z različnimi začimbami in kremni sirček, ampak.. to navsezadnje ni vinski bar ?

Ambient + muska: 4/5 (ne moreš v miru poslušat rock hitov, če je poleg velik ekran s fuzbalom!)
Postrežba: 4/5 (nič nisem dobila za probat.. ☹)
Piva: 5/5
Hrana: 4/5
Cena: 4/5 (piva 2900 – 3500 CLP)

 

Kdor čaka, dočaka

Iz Valdivie se odpraviva dalje proti severu. Ravno ko malicava na nekem polju ob družbi kravic, zapiska sms. Amy in Sam. Pravita, da sta se po najinih navdušenih sporočilih tudi onadva odločila, da prideta v Valdivio.

Klik, klik, blink blink, posveti žarnica v možgančkih. »Hej, danes je pa Kunstmann že odprt..«, namignem. Z Amy in Samom se nismo videli že skoraj deset dni, kar je perfekten izgovor za še en večer v pivnici ? Obrneva kombi in se odpeljeva tistih 40km nazaj do Valdivie ?

…nekaj ur kasneje:

»Bomo vsak eno veliko tablo ane?«

»Kaj, a 16 piv bomo poizkusili?«, skeptično mrščim čelo.

»Normalno!«, mi odgovorijo v en glas. Spet sem v manjšini, kot na trekingu v Ushuaii. 🙂

Bojda je pač potrebno poskusit vse, da se potem lahko odločiš, kaj boš zares naročil. Izredno dobra strategija za turiste, ki so v tej pivnici (za razliko od zgornjih dveh) poleg domačinov stalni gostje. Odkrito, nobeno od piv ni bilo vrhuuunsko (to sva pričakovala pri tako veliki pivovarni), je bilo pa nekaj kar dobrih. Pa takih z zabavnimi okusi – od borovničevega piva pa do takega, ki ima okus medenega likerja. Namesto sladice torej ? Fino je, ker je na tabli, na kateri se kozarčki nahajajo, zapisano vse o pivu (vrsta, grenkost, priporočena temperatura serviranja in hrana, ki paše k tej vrsti piva). Na koncu namreč lahko tablo odneseš domov in od sedaj naprej vem, h kateremu pivu paše kremni sirček 😉

Za spremembo tokrat nista prevladala IPA in temno pivo, ampak nekaj po imenu Gran Lager (ni nič spominjal na lager, je bil tipa “doppel bock hell” in je imel rehel meden okus) ter Gran Torobayo (“old ale”).

Kaj ješ v nemški pivnici? Šnicl, špecle in kislo zelje s kumino, seveda! V bistvu te kombinacije ni na meniju, ampak se je natakar pustil prepričati, da nama v kuhinji zložijo skupaj takšen krožnik. ? Žal je bilo vse skupaj vseeno bolj slab približek originalne kuhinje, ampak je bil pa vsaj približek in za trenutek te je grižljajček ponesel nekam tja daleč na smučišče v avstrijske Alpe. ?

Ambient: 5/5 (nemška pivnica pač ?)
Postrežba: 5/5
Piva: 3.5/5
Hrana: 3/5
Cena: 4/5 (piva 2900 – 3700 CLP)

Ni kaj, Nemci so v tem koncu sveta vsekakor pustili svoj pečat. Po več kot 150 letih od začetka kolonializacije so seveda vsi prebivalci tukaj sedaj nemško-čilskega porekla (oz. nemško-argentinskega), a vseeno se kultura ohranja – pa naj si bo to v obliki ličnih hišic ter arhitekture tipa »alpska vasica« v Frutillarju in Bariloche , do nemške pivnice in »dojče šule« v Valdivii.

Vsekakor pa – »makaron pavza« je bila po dolgem času blazno dobrodošla in najini želodčki so bili po treh večerih kulinarke in piva izredno zadovoljni ?

Salud!

 

P.S. Ne le minister za zdravje, tudi midva te opozarjava, da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju in to ni hec! Zato z glavo v pivnico in vsekakor ne iz nje za volan. 

Sharing is caring:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Related Posts