BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Latest posts:

Stuff You Love:

Chichen Itza - cover photo for One Month Mexico Itinerary
Intineraries
Sandra

ONE MONTH MEXICO ITINERARY

Mexico is a vast country that covers a land area of almost 2,000,000 square kilometers. So let’s be real –  unless you are planning to

Read More »
Hiking in Ushuiai cover photo - the river, muddy meadow and snowy mountains in the distance
Argentina
Sandra

HIKING IN USHUAIA – DOs & definite DON’Ts

Hiking at the end of the world? C’mon, admit it, there’s a super cool edge to it.

And besides, we Slovenians are known to be a “hiking nation”, so when our new friends from the USA invited us to go hiking in Ushuaia together, saying “nope” was not an option. No matter the circumstances.

And that’s perhaps where things started to go wrong.

This is a story about our hilarious hiking in Ushuaia and all the DOs and DON’Ts you should(not) repeat.

Read More »
Traditional houses in Prekmurje region, Slovenia
Slovenia
Sandra

YOUR GUIDE TO PREKMURJE REGION, SLOVENIA

A river that winds lazily across wide plains. White storks nesting on chimneys. Picturesque churches and unique architecture. Lush green hills, lined with vineyards and mighty castles sitting among them. Thermal waters for relaxation and the juiciest Slovenian dessert. Welcome to Prekmurje region in Slovenia!

Read More »

VONJ BALIJA

Bali diši - daritev iz rožic na Baliju

This post may contain affiliate links, meaning we will receive a tiny commission if you choose to click through and make a purchase. But don’t worry, clicking on them won’t cost you a penny more – it just means we can keep creating free content for you – and that our furry companions can keep living their best life with all their fancy toys.  

Bali diši.

Diši po sveže opranem dnevu, ki ga zajameš s polnimi pljuči. Diši po omamni sladkobi tropskega sadja in kadila iz templja na dvorišču. Pa po slani koži in kokosovi sončni kremi. Bali diši skrivnostno. Diši po poletni romanci, za katero si želiš, da se ne bi nikoli končala. Diši eksotično, pa vseeno nekako domače.

Diši po svobodi.

Zavedaš se, da poletne romance ne trajajo tja globoko v jesen –  ne glede na to, kako močno mižiš in poskušaš tok časa obrniti v drugo smer. Običajno trajajo nekje do trenutka, ko veter prinese vonj prvega pečenega kostanja. Mižiš, cepetaš in trmasto potočiš solzico ali tri. Nočeš, da se konča!

Potem pa se prepustiš.

Uživaš v trenutku. In takrat se zgodi najlepše. Občutki so še intenzivnejši, sončni zahod še lepši, mango še bolj sočen in kadilo ima še za odtenek bolj sladkasti vonj. Še kikirikanje petelinov in oglašanje geckotov nad posteljo ob tretji uri zjutraj se zdi (skoraj) prijetno. ?

Krožnik sadja ob bazenu

 

Na Baliju sem že bila. Pred petimi leti. Zdi se kot včeraj, pa vseeno kot neskončno daleč nazaj. In že takrat se mi je priskutila Kuta (ha, tole pa gre skupaj!), ker si tropskega raja nikoli nisem predstavljala kot peščeno različico Zrč. Niso me prepričali niti moderni kompleksi hotelov v Sanurju, kljub golf vozičkom, urejeni travici in vrstam ličnih ležalnikov ob plaži.

Sem se pa zato na prvi pogled zaljubila v ostali del Balija. Tisti, takrat še skorajda potisnjen nekam v ozadje. V živo zelena riževa polja, ki izgledajo, kot bi meje med njimi nekdo začrtal z ravnilom in v domačine, ki ti, sključeni v svojem vsakodnevnem opravilu, mahajo iz njih. »Where you from? I hope you have nice time on Bali!«, znajo povedati tudi starejši strički. Zaljubila sem se v gozdnate zaplate palm, na katerih se šibijo kokosi in v obrise vulkanov v ozadju. V široke nasmeške otrok, ki se namesto z ipadom igrajo s frnikolami in s kotičkom očk opazujejo vsaj tvoj korak. Navdušile so me njihove vasice in hišice. Glasba, ki odmeva iz palače in tisoče detajlov na vhodnih vratih.

Prebivalci Balija so v večini pripadniki balijskega hinduizma in njihov vsakdan močno prežema kultura. Od prižiganja kadil in daritev večkrat na dan, vestnega čiščenja hišnih templjev, do ceremonij na ulicah, ki nepredvideno ustavijo promet za nekaj minut in navsezadnje tudi do načina, kako živijo. Široki nasmeški, skromnost in beseda hvala so stvari, na katere najprej pomislim ob njih. Najlepše pa je, da se ničesar od tega ne čuti prisiljeno ali zaigrano.

Bali me je očaral in začaral, kot mnoge druge pred menoj.

 

Okrašena vrata in dva kipca ob njih na Baliju

 

Danes, pet let kasneje je Bali na prvi pogled res nekoliko drugačen. Uspešnica »Jej, moli, ljubi« je najbrž poskrbela za dobršen del ogromne številke ljudi, ki sem pridejo iskat svoj košček raja. Priznam, ko sva kupila letalsko karto, me je bilo strah, da bom razočarana. Številni zapisi ljudi o tem, kako Bali ni več Bali kot je bil nekoč, so načeli dvome.

Konec koncev, tudi ponovno srečanje s svojo bivšo poletno romanco je običajno nekoliko…nerodno. Čudno, in v najslabšem primeru skrajno neprijetno.

Res je, da je sedaj na Baliju množica ljudi. Da se ves čas odpirajo nove trendi kavarne, kjer je fotka »smoothie bowl zajtrka« preden ga poješ, malodane obvezna. Da se med riževimi terasami lahko sprehodiš po urejenih tlakovanih potkah. Da je v Ubudu trgovinic s kopalkami iz eko materialov in joga studiev skorajda več kot lokalnih restavracij. Da je na znanih krajih kopica ljudi že ob sončnem vzhodu, ki s kupom opreme in tremi različnimi oblekami lovi trenutek, ki v realnosti ne obstaja. Da celo obstajajo »Instagram ture« po otoku.

A na zadevo lahko pogledaš tudi malce drugače. Kjer je povpraševanje, tam je ponudba. Tudi pred petimi leti je bilo tukaj veliko ljudi. Tudi takrat si se lahko odpravil na turo, plačal banane, s katerimi si hranil opice ali pa kupil tisti spominek. Danes je v ponudbi pač še ostalo – fotograf, ki te spremlja ves dan in gugalnica z razgledom na riževa polja.

Ampak kaj veš, morda pa si tisti par z enournim fotografiranjem ob sončnem vzhodu služi kruh (malo verjetno, ni pa nemogoče 🙂 )? Ulice in turistične znamenitosti se zdijo bolj čiste kot poprej, kovinske in bambusove slamice pa so prevzele sceno (kar pozdravljam, da ne bo pomote). Na tisto zagorelo dekle, ki je pravkar odprlo vrata svoje trgovinice, pa lahko navsezadnje gledaš kot na nekoga, ki je morda uresničil svoje sanje. Vse je stvar perspektive. ?

 

Riževe terase na Baliju

Ja, Bali je na prvi pogled drugačen.

A že prvo jutro, ko sem pred vrati zagledala dišečo daritev, sem začutila, da je za tančico novitet moja poletna romanca ostala popolnoma enaka. Takoj, ko se prestaviš iz strogega centra mesta, te pozdravijo enaka riževa polja in široki nasmeški. Glasba z bližnjega templja še vedno enako cinglja in v zraku je enak mistični pridih. Še vedno lahko tukaj najdeš najlepši slap, ob katerem si sredi dneva sam.

Bali še vedno diši.

Zato se vanj znova zaljubiš. Morda še močneje kot prvič, ker ga zdaj že poznaš.  Ker znova odkrivaš že znane kotičke in ker si zanj res vzameš čas. Brez hitenja, vsak dan posebej.

 

Morda pa se nekatere poletne romance nikoli ne končajo. ?

 

Bali diši. Slap na Baliju

Sharing is caring:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Related Posts

KNJIGE O POTOVANJIH IN ODKRIVANJU SAMEGA SEBE

KNJIGE O POTOVANJIH IN ODKRIVANJU SAMEGA SEBE

Veš kaj te lahko na drug konec sveta odpelje še hitreje kot letalo?

Knjiga, seveda.
Odpreš jo, prebereš nekaj vrstic in zgodi se čarovnija. Knjige imajo tako posebno moč. Ne le, da nas lahko odpeljejo tja nekam daleč – pravzaprav nas lahko spremenijo tako kot potovanje samo. Spremenijo naše razmišljanje, naše želje, naš pogled na svet.

Dvojna čarovnija torej.

Ker sem vedno iščem nove ideje za bralne urice, sem tokrat za pomoč prosila popotniške blogerje iz vsega sveta. Kaj smo iskali? Njihove najljubše knjige o potovanjih in odkrivanju samega sebe.

Read More »