Čile je država, po kateri sva se potepala skoraj 4 mesece in nama je zato še posebej prirasla k srcu. V prestolnici, Santiagu sva preživela kar nekaj časa in vsakič, ko se tja vrneva, je skoraj kot da bi se vrnila domov. V Čilu sva kupila tudi svojo potujočo hiško, kombi, ki sva ga poimenovala Pisco.  

Z njim sva Čile prevozila po dolgem in počez – od čilske ognjene zemelje, pa do svetovno zanenga nacionalnega parka Torres del Paine in več kot 1000 km dolge Carretere Austral na jugu, ki je eden najlepših roadtripov na svetu; preko obal Pacifika, vinogradov, okrog jezer in vasic nemškega izgleda, nekajkrat čez Ande in nazaj, pa sem in tja po puščavah na severu, vsak dan z drugačnim razgledom za milijon dolarjev. Velikonočni otok sredi Tihega oceana pa je itak češnja na tortici!

4 mesece je ogromno, pa hkrati še vedno tako zelo premalo!

Čeprav je na blogu največ prispevkov prav o Čilu, je še toooliko za povedat o tej državi – ker sproti za vse preprosto ni bilo časa, ko pa sva raje raziskovala namesto pisarila. 😉