BlueMarble Vagabonds - potovanja, avanture in vanlife

Latest posts:

Stuff You Love:

Chichen Itza - cover photo for One Month Mexico Itinerary
Intineraries
Sandra

ONE MONTH MEXICO ITINERARY

Mexico is a vast country that covers a land area of almost 2,000,000 square kilometers. So let’s be real –  unless you are planning to

Read More »
Hiking in Ushuiai cover photo - the river, muddy meadow and snowy mountains in the distance
Argentina
Sandra

HIKING IN USHUAIA – DOs & definite DON’Ts

Hiking at the end of the world? C’mon, admit it, there’s a super cool edge to it.

And besides, we Slovenians are known to be a “hiking nation”, so when our new friends from the USA invited us to go hiking in Ushuaia together, saying “nope” was not an option. No matter the circumstances.

And that’s perhaps where things started to go wrong.

This is a story about our hilarious hiking in Ushuaia and all the DOs and DON’Ts you should(not) repeat.

Read More »
Traditional houses in Prekmurje region, Slovenia
Slovenia
Sandra

YOUR GUIDE TO PREKMURJE REGION, SLOVENIA

A river that winds lazily across wide plains. White storks nesting on chimneys. Picturesque churches and unique architecture. Lush green hills, lined with vineyards and mighty castles sitting among them. Thermal waters for relaxation and the juiciest Slovenian dessert. Welcome to Prekmurje region in Slovenia!

Read More »

LEPI KOTIČKI OB CARRETERI AUSTRAL

Lepi kotički ob Carreteri Austral

This post may contain affiliate links, meaning we will receive a tiny commission if you choose to click through and make a purchase. But don’t worry, clicking on them won’t cost you a penny more – it just means we can keep creating free content for you – and that our furry companions can keep living their best life with all their fancy toys.  

Tam daleč se vije cesta. Nekje med devetimi gorami in devetimi vodami (ali pa malce več) potuje, se zvija, vzpenja in spušča, vse tja nekam do juga. Deloma asfaltirana, a v večji meri makadamska, kar ji daje še poseben čar. Pisco se pelje po njej zdaj bolj mirno, zdaj bolj poskakujoče in se občasno škripajoče pritoži nad luknjami. Zjutraj čez gorski prelaz z zasneženimi vrhovi, popoldan skozi živo zelene doline, jutri morda že prek rumeno-zelenih step ter pojutrišnjem z razgledom na fjord in v gosti deževni gozd. Vije se cesta, precej daljša od tiste iz Goričkega v Piran. Imenuje se Carretera Austral.

Carretera Austral (slo »južna avtocesta«) oz. cesta št. 7 je resnično dolga kača od ceste. Razteza se vse od obmorskega pristanišča Puerto Montt do majcene vasice Villa O’Higgins dobrih 1200 km južneje. In v kolikor jo želiš prevoziti prav od začetka do konca, te vmes čakajo tri krajša in eno daljše vkrcanje na trajekt. Gradnja ceste se je pričela leta 1976 z namenom povezave oddaljenih skupnosti in vasic v tem delu Čila in zadnjih 100 km ceste do Ville O’Higgins je bilo odprtih šele leta 2000. Takrat se delo še zdaleč ni končalo – ves čas na posameznih odsekih potekajo vzdrževalna dela, asfaltiranje, glajenje kamenja…zdi se, da je to glavna zaposlitvena panoga v tem delu države.  In kljub temu, da Carretera Austral v osnovi ni bila namenjena turizmu, ta dandanes na njen račun cveti. S štoparji, kolesarji in »overlanderji« je Carretera Austral obljudena predvsem v poletnih mesecih, a tudi ostali čas v letu romanje po njenih ovinkih ni nevsakdanji pojav.

Kaj je torej takega ob tej znameniti, na mnogih delih luknjasti »avtocesti« (ki je vse prej kot to), da privablja popotnike iz celega sveta? En kup lepih – kaj lepih, prekrasnih kotičkov!

 

Kotički ob Carreteri Austral
V resnici potrebuješ več kot 30 ur, da se prebiješ od enega do drugega konca 😉

*Midva sva na samo cesto Carretera Austral prispela na spodnji četrtini, v bližini kraja Puerto Guadal, zatorej so kraji nanizani od spodaj navzgor. Ob celotni Carreteri Austral se seveda nahajajo še drugi nacionalni parki z označenimi pohodnimi potmi (vsi informacijski centri na vhodih parkov imajo zemljevide), ki tukaj niso omenjeni, saj jih nisva obiskala. Pohodnik, tukaj ti ne bo dolgčas! 😊

Caleta Tortel

Caleta Tortel je pravljična vasica, ki se nahaja ob obali ob delti reke Rio Baker. Obdajajo jo fjordi, in (vsaj v jesenskem času) se mistična megla vije po njenih kotičkih vse tja do poldneva. Odsek ceste od Carretere Austral do vasice je bil zgrajen šele leta 2003, prej je bila vasica dostopna le po vodi.

Caleta Tortel je posebna iz dveh razlogov – prvič, vasica se nahaja v skupkih ob obali, ki so povezani le z lesenimi mostički in tudi večina hišic sedi na lesenih kolih, kar ji daje pridih mostiščarskega naselja. Drugič, tukaj živijo prav posebni turistični vodiči. Takšni na štirih nogah in kosmate sorte 😊 V vasici so namreč potepuški (oz. bolj vaški kot potepuški) psi organizirani v dve skupini, ki tekmujeta, katera si bo prva prisvojila popotnike, ki zaidejo v ta oddaljeni konec sveta. In kamorkoli greš, te spremlja vsaj en »turistični vodič«. Brez heca, to so vodiči v pravem pomenu besede (kar potrdijo tudi domačini) – hodijo malce pred teboj, potrpežljivo počakajo, ko se fotografiraš, zalajajo, če slučajno odrineš v napačno smer in med blatnimi stezicami poiščejo najbolj ugodno pot. Njihova »služba« temelji na prostovoljnih prispevkih – če si na koncu ture priborijo kakšen priboljšek ali dva, ga hvaležno pomalicajo in z mahljajočim repkom odtacajo na zaslužen počitek. 😉

Rio Baker

Rio Baker je reka, za katero se zdi, da jo je nekdo obdelal s Photoshop programom, drugače se jo težko opiše. Njena turkizno modro-zelena barva je tako intenzivna, da že v živo izgleda skoraj nerealno, na fotografijah pa se zdi, kot da je nekdo gumb za »nasičenost barve« potegnil čisto do maksimuma. Ob vzhodni strani severnega patagonskega ledenega polja teče iz jezera Bertrand in se ob Caleti Tortel izlije v Pacifik, turkizno barvo pa ji dajejo prav ledeniški sedimenti.

Kraj Puerto Bertrand je v poletnih mesecih izredno popularen zaradi raftinga po tej enormni reki. Nekoliko nižje se reka Rio Baker združi z mlečno-rjavo (zaradi sedimenta) reko Neff in šele na tej točki (imenovani Confluencia) živo turkizna barva nekoliko obledi. Ko se dve reki mešata med sabo, ustvarjata nepredvidljive vzorce in strukture, spreminjajoče se iz trenutka v trenutek, tako da sotočje rek daje vtis živega slikarskega platna narave.

Puerto Rio Tranquillo

Ime vasice pomeni »Pristanišče mirna reka« in če je kaj, je ta vasica je vsekakor mirna. 😊 Ujeta je nekje v času, ko so ljudje še doma imeli svojo obrt. Tako se odpraviš do daljne sosede dve ulici naprej, pozvoniš in ji pomoliš perilo za pranje. Sosed tri hiše naprej ima v spodnjem delu hiše mesnico, sveže štručke pa dobiš v kuhinji od tetke tam čez cesto.  V vasici se nahaja nekaj kočic, kjer ob kaminu s knjigo v roki in ob zvokih škripajočega lesenega podesta kaj hitro pozabiš, da se nahajaš v 21. stoletju. A Puerto Rio Tranquillo je sicer postal znan po dveh drugih naravnih znamenitostih, ki jemljeta dih.

Capillas del Marmol oz. Marmorne jame

Marmorne jame so naravne jame ob jezeru General Carrera, kjer je voda skozi tisočletja izoblikovala mogočne tvorbe. Bela barva, pomešana z rumenimi odtenki se v soncu skoraj magično svetlika, k čemur pripomore še neverjetno modra barva jezera. Ena izmed struktur se imenuje »katedrala«, saj s svojimi hodniki in prehodi spominja na veličastno cerkveno strukturo.

Obisk jam s čolnom (do 8 ljudi) stane (aprila 2019) 10.000 CLP (cca. 12€), prav tako pa je mogoč najem kajaka (z vodičem, saj so tokovi izredno nepredvidljivi, voda pa izjemno mrzla). Slednji stane 35.000 CLP na osebo, a (vsaj v poletnih mesecih) je veslanje pod mogočnimi oboki katedral verjetno edinstvena izkušnja.

Ledenik Exploradores

V Puerto Rio Tranqillo lahko rezerviraš enodnevni treking po ledeniku Exploradores. Tura traja cel dan (vožnja do izhodiščne točke, hoja do ledenika, po ledeniku ter nazaj), na samem ledeniku pa se nahajaš nekaj ur. Cena je v zadnjih letih sicer poskočila v neverjetne višave (100€/osebo), a v kolikor si si kadarkoli želel raziskovati prave ledene jame, je to eden izmed krajev na zemlji, kjer to lahko storiš.

Midva se za treking nisva odločila, saj je ves teden močno deževalo in nama ideja o celodnevni hoji po dežju ni najbolj dišala – v nasprotnem primeru bi se tej priložnosti težko uprla. 😊

Treking na ledeniku Exploradores
Treking na ledeniku Exploradores. Vir: thisischile.cl

Villa Cerro Castillo

Kraj Villa Cerro Castillo je kraj, kjer se popotniki ustavljajo zaradi trekinga do istoimenskega vrha Cerro Castilllo (»hrib gradič«). Nad vasjo se namreč v daljavi dvigne ogromna skala, ki močno spominja na srednjeveški grad. Pod gradom se nahaja prelepa laguna, do katere se odpravijo trekinga željni popotniki. To ni čisto enostaven sprehod (a vseeno ne prezahteven), saj je vzpona za dobrih 1100 m, pot gor in nazaj pa traja okrog 6h. Kot marsikateri vzpon v Čilu, tudi ta zahteva plačilo vstopnine (nam Slovencem težko razumljivo dejstvo…) – 10.000 CLP/osebo.

Na žalost še en hrib, ki sva ga bila zaradi vremena primorana izpustiti (deževni dnevi + pot nanj zaprta zaradi snega), zato sva ga le občudovala iz daljave.  😊

 

“Paredon de los Manos”

V bližini vasice Villa Cerro Castillo se nahaja arheološko najdišče z mnogimi odtisi rok. Namreč tako v čilski kot argentinski Patagoniji se nahajajo bolj ali manj znani kraji, kjer so na stenah jam našli obarvane odtise rok, najstarejši odtisi pa segajo vse tja do 10.000 let nazaj. Precej zanimiva zadeva, čeprav še dandanes ne vedo točnega pomena teh krasitev.

Do roba klifov, kjer se nahajajo “roke”, vodi krajša učna pot, ki razlaga o posameznih drevesih ter živalskih prebivalcih teh krajev, hkrati pa izveš, da hodiš po pokrajini, ki jo je nekoč prekrival km debel ledenik – tako da je tale postanek zanimiv tudi za najmlajše. 😊

Villa Maniguales

Še ena zaspana vasica ob poti, kjer izven sezone le s težavo najdeš odprto prodajalno z empanadami ali vsaj instant Nescafe. A vendar se tukaj nahaja zanimivost, vredna postanka. Sredi vasi najdeš t.i. urbani park z lesenimi mostički ter kupom izrezljanih struktur, vmes pa so piknik prostori. Kosilo z igriščem za mlade in mlade po srcu. 😊

Nacionalni park Quelat

Ko se preko prelaza, kjer je Carretera Austral ena sama luknjasta zavita makedamska linija, obdana z gostim deževnim gozdom, spustiš proti fjordu v smeri kraja Puyuhuapi, se na tvoji desni strani nahaja Nacionalni park Quelat. Že sam sprehod po potkah nacionalnega parka ti da občutek, da se prebijaš skozi gosto amazonsko junglo, le da je tukaj premrzlo za vse tiste tropske kače. Drevesa so na gosto posejana, zato se nahajaš v skoraj polmraku in vlaga (zaradi pogostega dežja, ne zaradi vročine) ustvarja meglice, ki lebdijo med vejevjem. Čmokasti zvok pohodnih čevljev te spremlja, ko spretno krmariš med lužami, kamnitimi stopnicami in blatnimi zaplatami.

Srce nacionalnega parka? Viseči ledenik. Nad ledeniško laguno se bohoti ledena gmota, ki daje vtis, da bo zdaj zdaj zgrmela v jezero pod sabo, ob njej pa se po skalah spuščajo slapovi. Ta ledenih morda ni tako impozanten kot tisti pri Calafate, a je pogled nanj vseeno precej veličasten.

Vstopnina v park: 5000 CLP.

Viseči ledenik v daljavi
Se bo oddrsal navzdol?

Chaiten in Nacionalni park Pumalin

Nacionalni park, ki sva se ga še posebej veselila, saj je vreme končno napovedovalo lepše dni! Pa stvari niso šle kot sva predvidevala, zato sem vse lepe dni preživela v postelji in naravo opazovala bolj kot ne le skozi okno! 🙁

Nacionalni park Pumalin izgleda podobno kot poprejšnji – gost in na videz neprehoden. Pohajkovanje po tem parku je super tudi za tiste, ki ne želijo preživeti celega dneva na nogah, saj se južno in severno od kraja Chaiten nahajo krajše pohodne poti (do nekaj ur) različnih težavnosti.

Nad Chaitenom pa se nahaja tudi vulkan Chaiten (skupni čas vzpona in spusta 3 ure). Omenjeni vulkan je leta 2008 izbruhnil in posledice izbruha vulkana so izbrisale skoraj polovico vasi (prebivalce so prav čas evakuirali). Čeprav lava ob vzponu na vulkan ni vidna, pa je puhanje iz vulkana še vedno prisotno.  Bojan je bil že v polni pripravljenosti na treking, pa se je ob prihodu na izhodiščno točko megla spustila vse do nižine, tako da ni videl niti nekaj metrov pred seboj. Ah ja, ni bilo usojeno 😉

Sama Carretera Austral

Ni pomemben cilj, pomembna je pot. In to vsekakor velja za Carretero Austral – ne le lepi kotički ob njej, tudi samo popotovanje po tej cesti je krasno doživetje. Na teh 1200 km je narava, ki jo obdaja, tako raznolika, da vožnja po njej ne more biti dolgočasna.

In čeprav nama priljubljena bosanska skupina poje  »blam blam, svaki dan sanjam autobahn, blam, blam, kuda krenem samo makadam…«, z lahkoto zaključiva, da makadam še nikoli v življenju ni bil tako vabljiv in poln presenečenj.

Carretera Austral pa vsekakor z lahkoto pade v  kategorijo enega najlepših roadtripov na svetu. 😊

 

Sharing is caring:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Related Posts