Nano - BlueMarble Vagabonds

Nano

Jaz sem tisti član tria, ki ga lahko opišete z mnogimi pridevniki, katerim lahko na začetku  dodate skupni imenovalec »najbolj« (glasen, pomemben, nagajiv, radoveden, mehak, razvajen, prestrašen, čohljiv, potreben pozornosti – ampak hej, to nisem edini!, … ). Skratka, če je kdo tukaj šef, sem to jaz.

Rojen za fotografiranje

Rojen za fotografiranje

KAKŠEN KARAKTER SEM?

Mnogi nepoznani ljudje me kličejo kar “Milo”. Menda zato, ker sem iz vrste jack russell-ov.  A nisem tipičen predstavnik svoje pasme, ker sem pri svojih tridesetih letih pasjega življenja precej umirjen, če ne na trenutke kar kronično len in rahlo sramežljiv.

Ušesa mi zastrižejo, ko je zunaj temno in ko vidim ljudi, ki se mi zdijo »čudni«. Pa ob zoprnih zvokih. Tistih standardnih, kot so grmenje in pokanje petard, pa tudi ko slišim soseda, ki zapre vrata ali nenavaden šum za bližnjo cipreso. Kanali in jaški so temačni stvori, zato se jim raje izognem v širokem loku, enako velja tudi za ograje mostov. Po stopnicah hodim ob zunanji strani, da sproti spremljam, kaj se dogaja spodaj, takoj ko dosežem naslednjo etažo, pa se iz varnostnih razlogov premaknem ob notranji zid. Ne razumem, zakaj se ob tem vsi mimoidoči zapletajo v moj povodec.

Pri lulanju imam rad mir, zato včasih naredim precej krogov po zelenici, dokler ne najdem primerne točke za to opravilo. Sandra in Bojan sta včasih ob tem rahlo rdeča v obraz, čemur najbrž botruje pomanjkanje kondicije, druge razlage ni. Verjetno bi lahko še našel kakšno stvar, tri, .. dvajset, ki me občasno spravijo iz tira, pa se jih sedaj ne spomnim.

 

Ko si zaželim priboljška, imam velike oči…ne deluje zmeraj 🙁

KAJ RAD POČNEM?

Uf, teh stvari je ogromno. Ampak poleg neskončnega čohljanja imam najraje, kadar nekam gremo! Ponavadi ni potrebno dokončati vprašanja »Nano, ali gremo…«, ker že prinesem povodec in sem pripravljen na nove dogodivščine, pa naj bo to vožnja do trgovine, potep po sosednjem hribčku ali celodnevna tura z gorskimi kolesi . Slednje naravnost obožujem in stečem za vsakim, ki mi ga uspe locirati.

Potepanje je res najboljša stvar na svetu. Poleg klobase seveda.

Gremo se potepat!

Gremo se potepat!

%d bloggers like this: