STROŠKI POTOVANJA ZA ČILE - BlueMarble Vagabonds
Stroški potovanja za Čile naslovna slika - čilski kovanec
Čile Stroški potovanj

STROŠKI POTOVANJA ZA ČILE

on
september 5, 2019

Čile je najdaljša in najožja država v južni Ameriki, prav tako pa je po standardu in razvitosti še najbolj podobna evropskim. Posledično je tudi dražja od svojih sosed. Kljub ideji na začetku potovanja, da v Čilu najbrž ne bova preživela prav veliko časa (saj sva pričakovala, da bi bili stroški potovanja za Čile previsoki za najin budget), sva prav v tej državi na koncu ostala najdlje 🙂 (Več o tem si lahko prebereš v prispevku Zakaj sva sploh prišla v Čile) In kljub temu, da sva ob vsaki vrnitvi – čilsko mejo sva namreč prestopila kar 6x – malo stisnila zobe ob dražji kavici, sva se vsakič znova počutila, kot da se na nek način vračava domov. Čile priraste k srcu!

Skupni stroški potovanja za Čile:

Čas potovanja: 105 dni

Skupni stroški za oba: cca. 6616€*

Povprečna poraba na dan: 63€ oz. 31,5/osebo

*Tile stroški potovanja za Čile ne vključujejo stroškov za 6 dni Velikonočnega otoka (te najdeš tukaj), čeprav ta spada pod Čile


PRENOČIŠČA: 1996€ (30,2%)

V Čilu sva preživela 3 mesece in pol in več kot polovico časa (68 dni) sva imela prenočišče. Pred nakupom kombija sva namreč v Santiagu v luštnem enosobnem stanovanju ostala več kot 1 mesec (27€/noč), prav tako sva v dveh različnih Airbnb ostala 2dni pred in po obisku Velikonočnega otoka ter zadnja dva tedna, preden sva zapustila južno Ameriko (cene med 34-45€/noč).

V Patagoniji sva zaradi zdravstvenih težav skoraj cel teden ostala v t.i. cabañi (lesena kočica), v njih pa sva s prijatelji ostala še kakšno noč tu in tam, za pobeg pred dežjem in v iskanju vročega tuša 😉 Nekajkrat sva prenočila tudi v kampih (7-15€/noč).

Ostalih 37 noči sva spala nekje v naravi (divje kampiranje je v Čilu dovoljeno!) ali pa tudi na bencinskih črpalkah/počivališčih. Sploh večja počivališča verige Copec pronto so super – izredno čiste in velike kabine za tuširanje (1€ za tuš) s toplo vodo in šamponi, brezplačen hiter wifi, zunaj pa korita za pomivanje posode.


Namig: rezervacije preko Bookinga so čisto preproste, če pa rezerviraš nočitev prek tele povezave, pa boš po končanem bivanju prejel nazaj 10% vrednosti nočitve, ki jih lahko nato koristiš pri naslednjih rezervacijah.



PREVOZI: 1410€ (21,3%)

Bencin v Čilu stane malce manj kot v Sloveniji (1,06l/L, sept. 2019). Zanimivost: dizel je precej cenejši (0,76€/l), Čilenci dizelskih avtov po večini ne uporabljajo. Zakaj? Še sami ne vedo 🙂

Cestnine na avtocesti so locirane nekam izjemno pogosto 🙂 Ob prehodu skozi vsako novo regijo (pa še marsikje vmes) se nahaja cestninska postaja, kjer plačaš med 2,8-3,4€ za avto/kombi, manjše število cestnin pa je znašalo kar 5-6€. Tako za cestnine od Santiaga do Puerto Montta (cca 1000 km) odšteješ okrog 35€.

Za javni prevoz v Santiagu (kartica Bip, ki velja za avtobuse in podzemno) sva v mesecu in pol porabila okrog 120€ za oba.


HRANA IN PIJAČA: 2202€ (30,3%)

Od tega:

TRGOVINA:  1148€

RESTAVRACIJE: 341€

DODATNA KAVA/PIVO: 513,5€

Takole je…Hrana je v Čilu precej draga. Tudi v trgovini, kjer so cene nekoliko višje kot pri nas – tudi če izredno paziš in kupuješ stvari cenejših blagovnih znamk in domov prineseš mini vrečko, bo cena takoj 20€. Posebej visoke cene ima nekatera zelenjava (1 paprika 0,8€ ali več), jogurti, vsi siri razen navadne gaude in edamca, meso, (iz neznanega razloga) paradižnikova omaka (1,5-2€ za majhno pločevinko) ter določene uvožene stvari (zgrozila sem se ob ceni 10€ za 250ml mascarponeja ali pa 2€ za škatlo Barille).

Če v Santiagu živiš dlje časa, se zato splača obiskovati tržnico Mercado Central za ribe in morske izdelke ter tržnico Vega za sadje in zelenjavo (ker že sami po sebi fajn izgledata, sem jih vključila tudi v prispevek 10 stvari, ki jih lahko počneš v Santiagu). Tukaj potem za cel nahrtbik sadja in zelenjeve, ki zadostuje za cel teden odšteješ okrog 15€, za kilogram lososa pa med 7-9€. Dobrega in svežega, da se razumemo! 🙂

V Čilu sva restavracije obiskala izjemno redko. Škoda, saj sicer rada preizkušava nove jedi in njihov ceviche (nekakšne vrste surova riba/škampi z limoninom sokom in omakico) ter ostale ribje jedi so res božanske, ampak dnevni obiski restavracij bi pomenili zeeelo zgodnejši prihod domov 🙂 Tistih nekajkrat ko sva si sama ali s prijatelji iz Santiaga privoščila večerjo s pijačo, je račun takoj poskočil na 60€ in več (za dva). Za kulinarično uživanje Čila torej priporočava večjega pujsa (ne tistega na žaru, keramičnega).

Tudi kavica je draga! Ampak temu se ne odpovem 😉 Naj si bo Starbucks ali pa navadna kava z mlekom, tistih 8-10€ (cena za dve kavi) sva pač nekako “požrla”. S kavo vred. Sva pa le na dopustu, je komentiral Bojan, vsakič ko sva s kislim obrazom plačala račun 😀 O pivu in vinu v Čilu sva že veliko povedala, sploh to, da je vino okusno in najcenejše na svetu. Ha, vsaj prihranek nekje! 😉 Za koktejl pa pripravi kar kakšnih 10€ ali več.


IZLETI IN VSTOPNINE: 379€ (5,7%)

Zaradi lastnega prevoznega sredstva in načina potovanja sva za izlete in vstopnine porabila izredno malo denarja. Situacija bi bila seveda precej drugačna, če bi se udeleževala različnih športnih aktivnosti (npr. rafting, zipline, zahtevni trekingi z vodičem, itd.). Kar nekaj evrov sva privarčevala na račun Bojanovega RUTa (RUT je čilska davčna številka, ki jo moraš pridobiti za nakup čilskega avtomobila) – imentiki RUTa so namreč tretirani kot rezidenti Čila in imajo zato pri večini vstopnin v muzeje in nacionalne parke 50 ali celo več odstotni popust.

Za primer: vstopnina v najbolj znani nacionalni park Torres del Paine za tujce znaša 28€, za rezidente Čila pa 8€.

Največji delež teh stroškov je predstavljalo smučanje v Andih (167€ za dve karti in najem opreme) ter vinske degustacije (78€). Namakanje (v ne preveč dobrih) termah je stalo 32€ za dve osebi, ogled marmornih jam 25€, ostalo pa so bile manjše vstopnine.

Najlepša v Čilu je tako ali tako narava in te je na pretek. Nacionalni parki imajo vstopnine, a tudi izven njih vidiš marsikaj – od jezer, ledenikov, mogočnih gora do step, fjordov in deževnih gozdov…in vse brezplačno 🙂


AVTO:  205,4€ (3,1%)

Po dobrem mesecu dni v Santiagu je bil Pisco (kombi) pripravljen na pot. V slabih dveh mesecih (skupno) potepanja po Čilu se je kar fino držal in ni bil pretirano zahteven 🙂 Največji strošek (110€) je predstavljala obvezna menjava olja ter oljnega in zračnega filtra (menjava po 8000 prevoženih km), 35€ je stalo zunanje čiščenje (+podvozje) pred prodajo ter 25€ nova jeklenka za plin. Ostalo so bile malenkosti kot je na primer dvig padrona (potrdila o lastništvu čilskega avta) ter potrdila o nekaznovanosti (potrebno za prodajo avta), …


OSTALO: cca 230€ (3,4%)

Med ostale stroške so spadali SIM kartica in internet (60,3€), pranja (42€), lekarna (42€), račun za urgenco (47€; ta znesek nama bo seveda ob predložitvi originalnih računov Wiz tujina vrnila – sicer so bolnišnici ponudili, da denar takoj nakažejo direktno njim, a tam te prakse niso poznali 🙂 ).

Aja, pa tik pred odhodom iz Čila sem skočila na manikuro 😉 (34€).

Poslikani nohtki - Simbol in napis BlueMarble Vagabonds

Najbolj kjut spominek iz Čila – BlueMarble Vagabonds nohtki. Pa Nano je najlepši!


ROKOVANJE Z DENARJEM V ČILU

Čilska valuta se imenuje čilski peso (CLP), razmerje pa je (september 2019): 1€ = 797 CLP

V času ko sva prispela v Čile in se tam potepala, je bila sicer menjalna vrednost malce drugačna in sicer 1€ = 745 CLP, zato so tudi stroški izračunani po tej menjalni vrednosti.

Bankomati so na voljo vsepovsod in dvigi so mogoči z vsemi karticami (Visa, Maestro, Mastercard). Provizije so visoke (7-9€) ali pa jih sploh ni. 🙂 Namreč na bankomatih bank Scotiabank in Santander, ki se nahajajo znotraj oz. pri bankah običajno provizije ni bilo. Sva preverila na Kliku, če se poraba ujema z vrednostjo dviga ali je še kaj priračunano zraven zaradi konverzije – in ni bilo; le nadomestilo za dvig iz tujega bankomata zaračuna tvoja banka, kar je običajno.

Maksimalni dvig je običajno 200.000 CLP (251€), a plačevanje s karticami je mogoče skoraj vsepovsod. Seveda je gotovino vedno dobro imeti s seboj – za bolj odročne dele države in majhne vasice (čeprav tudi v teh marsikje najdeš post terminal ali pa vsaj bankomat) in cestnine – te se lahko plačajo le v gotovini.

Napitnine (t.i. propina) so v Čilu skoraj obvezne. Poudarek na skoraj. Namreč ne glede na to, ali boš od natakarja izvabil nasmešek in morda celo piškotek ob kavi ali pa bo tvojo mrzlo kavo z zdolgočasenim izrazom butnil na mizo, bo ob plačilu ob “poker face” izrazu bolj povedal kot vprašal “Con propina?” (Z napitnino?).  Kot da je ta najbolj samoumevna na svetu. Ne, če reees nisva bila zadovoljna, sva jo celo zavrnila. Tisti namrščen pogled sva tako dobila že prej, če je dvojni, pač ni razlike 🙂

Napitnina je sicer dodatno zapisana ob znesku računa in skoraj brez izjeme znaša 10%.

Stroški potovanja za Čile - avto

Ne, v storžih se ne da plačati 🙂

POVZETEK? 🙂

Ha, pisanja tega prispevka sem se skoraj malo izogibala, saj me je skrbelo da bodo stroški potovanja za Čile tako visoki, da bom slabe volje še cel dan 🙂 Ampak nasprotno, znesek me je pozitivno presenetil! Izgleda, da tudi če tvoja popotniška mošnja ni najgloblja, Čile lahko predstavlja tvojo naslednjo potepuško destinacijo! Spanje v Airbnb (ali pa v skupnih posteljah v hostlih), trgovina namesto restavracije (čeprav ceviche in pisco sour si le privošči), brezplačne oz. cenejše aktivnosti in to je to!

Z malo iznajdljivosti so lahko torej tudi tvoji stroški potovanja za Čile prav znosni 😉

 


Stroške potovanj po ostalih državah pa lahko najdeš v zavihku Stroški potovanj.

TAGS
RELATED POSTS

Leave a Reply / Pusti nama sporočilo

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Jezikava še drugače
Kdo sva potepuha?

 

Sva Sandra in Bojan, potepuha v iskanju novih doživetij. Po naši frnikoli običajno vandrava v družbi nepogrešljivega člana na štirih tačkah, ki sliši na ime Nano. Več o nas lahko prebereš tukaj.

Ker je življenje prekratko, da bi se spraševala “kaj pa če”, sva se lani jeseni odpravila na skoraj enoletno poročno potovanje okrog frnikole. Pravkar sva se vrnila in še en kup stvari imava za povedat o tem, na zeljniku pa pridno poganjajo ideje za nova potepanja.

 

Kar pošnofaj okrog, morda potepuški žužek piči tudi tebe 😉

 

Pošnofaj okoli
Povšečkaj naju na Facebooku, da boš na tekočem ;)

Social LikeBox & Feed plugin Powered By Weblizar

Najine dogodivščine na ostalih socialnih kanalčkih
Trenutna lokacija na frnikoli