OAXACA - NAJIN NAJLJUBŠI KRAJ V MEHIKI - BlueMarble Vagabonds
Mehika

OAXACA – NAJIN NAJLJUBŠI KRAJ V MEHIKI

on
januar 8, 2019

Po mesecu in pol potepanja po Mehiki, sva po prihodu v Gvatemalo na silvestrski večer debatirala, kaj nama je bilo najbolj všeč.

Vrhunec potovanja po Mehiki? »Vsekakor tečaj potapljanja na Cozumelu«, sem odgovorila. Tja se še vrneva, sva bila sklepčna (potapljanje z nosečimi morskimi »kužikami« se pač sliši nekaj primernega za najin bucket list 😉).

Najboljši »vibe«: »Bonobo Surf House v Puerto Escondidu«, izstreli Bojan. Jap, res je.

Mimogrede, v Puerto Escondidu že mnogo let živita tudi dva Slovenca, ki imata hostel in restavracijo ob surferski plaži Zicatela (“Frutas y Verduras”). Midva sva bila tam zgolj na šejku in kratkem klepetu, ampak nama je bilo izredno všeč.

Booking.com

Najljubši kraj v Mehiki: »Oaxaca!«, sva izstrelila oba.

In kaj je takšnega v Oaxaci, da se nama je tako vtisnila v spomin? V bistvu samo mestece ni tako posebno, sploh širša okolica mesta ni pretirano urejena. Pa vseeno sva takoj ob prihodu dobila tisti fajn občutek, ko veš, da ti bo nekaj všeč.

KJE SPLOH JE OAXACA?

Oaxaca (izg. ohaka) je v bistvu glavno mesto istoimenske zvezne države Oaxaca, ki se nahaja južno od Cuidad de Mexica (glavno mesto Mehike, ki edino ne priprada nobeni zvezni državi). Do tja je iz prestolnice Mehike približno 6ur vožnje z avtobusom. Nama je bilo na koncu žal, da nisva raje najela avta, saj se na poti do tja nahaja kar nekaj območij s prelepimi nasadi kaktusov in agav, ki bi  si jih sicer lahko šla pogledat.

 

Oaxaca on a map


OAXACA – KRAJ, KJER JE VEDNO ČAS ZA ZABAVO

Takoj po prihodu, ko sva se iz hostla podala na večerni sprehod, sva na enem izmed trgov zagledala ogromno množico ljudi, ki je plesala in pela na živo glasbo. Na trgu so bile nanizane stojnice z vsemi mogočimi spominki (ampak ne tistimi kitajskimi, ampak takimi ki jih izdelujejo domačini) in okrog trga so se stiskale restavracije in kavarne. In vsak te vztrajno vabi v svojo, logično 😉 Vseeno sva se raje odpravila malo izven središča dogajanja in našla restavracijo, kjer so stregli (ja, zdaj mi bo nerodno) – kraft pivo in odlično lazanjo 😀 Natakarja sva vprašala, kaj se dogaja v mestu.

Skomignil je z rameni in odvrnil: » Nič posebnega. Ljudje v Oaxaci se pač radi zabavajo«.

In res! V Oaxaci sva bila 5 dni in čisto vsak dan so se odvijale razne povorke, na trgih so igrali orkestri in mariachi (tradicionalni mehiški ansambli), ljudje pa so kramljali in (predvsem starejši) veselo plesali. Tudi sama sem se enkrat pridružila, ko je eden izmed dedkov opazil, kako se nekaj trudim migati z boki. Pa se je pridrsal do Bojana in ga vprašal ali me sme odpeljati na ples.  😊 Ves ponosen me je odpeljal na sredino plesišča in mi sproti kazal gibe ter mi dobrodušno prikimaval. Po koncu plesa se je priklonil in me za roko odpeljal nazaj do Bojana, da me “preda nazaj”. Pravi kavalir! 😀

OAXACA – KJER SE DOBRO JE IN PIJE

“mole”

Oaxaca je znana kot kulinarična prestolnica Mehike. Če vprašaš kateregakoli Mehičana, bo odvrnil, da je v Oaxaci najboljša hrana in da moraš nujno preiskusiti »mole«. No, mole je težko zgrešiti, ker je tako ali tako skoraj v vsaki jedi. Ne zmotno misliti (kot jaz na začetku), da gre za krajšo obliko besede »guacamole«. To je v bistvu gosta, počasi kuhana omaka, ki jo dodajo (skoraj vsem) jedem. No, v bistvu obstaja 7 vrst moleta (različno pikatni) in vse lahko poskusite v Oaxaci.

Po resnici povedano, nama mole ni bil tako všeč 😊 Sploh Bojanu se je zameril, ker sva zaradi njega celo prestavila dnevni izlet, saj ni mogel predaleč od stranišča. »Mole, huh?«, je v smehu poznavalsko pokomentiral fant v turistični agenciji, ko sem povedala, da ne moreva na izlet, ker je mož zbolel. »No problem señora, toma mezcal!« (Ni problema gospa, naj pije mezcal!).

“mezcal”

Res je, mezcal dela čudeže. Konec koncev jih vsako žganje ane 😛 Mezcal je pijača, ki je pri nas bolj malo poznana oziroma jo vsi poznamo pod imenom, ki prikliče različne spomine – tekila. 😀 Ampak naj pojasnim – vsaka tekila je mezcal, vsak mezcal pa ni tekila. Obe pijači sta pridobljeni iz agave, in tekila je v bistvu le vrsta mezcala iz posebne vrste agave. Za razliko od tekile ima mezcal precej bolj poln in (na najino presenečenje) dimljen okus (ki prav nič ne spominja na nečakinjo tekilo). V bistvu je takoj postal najina najljubša pijača! 😊 Obstaja v vseh možnih odstotkih in okusih – tudi tak, kjer okus pridobijo z namakanjem posebnih črvov v njem, nato pa enega črvička pustijo v steklenici za okras. 😉

Lahko poveva, da so pri poskušanju mezcala v destilarnah izredno radodarni. Kaj to pomeni? Po zelo kratki razlagi pridobivanja mezcala te postavijo pred pult in prične se degustacija. Ki je neomejena 😊 Kolikor pač zmoreš. Ne bom posebej poudarjala, da smo bili na izletu po poskušanja mezcala vsi v kombiju kar naenkrat izredno dobre volje 😛

“brez kavice pa ne gre”

Seveda se v Oaxaci ne vrti vse le okrog moleta in mezcala, na voljo je ogromno restavracij tako z ohaško kot tujo hrano (saj sem rekla, da sva jedla vrhunsko lazanjo ane :P). Našla sva celo pravi pravcati Irski bar! Z Irskimi cenami, da se razume 😉 Poleg tega pa je po centru mesteca posejanih polno luštnih kavarn, ki so kot nalašč za posedanje in opazovanje okolice. Ali pa za delo na daljavo. V Oaxaci namreč živi / se ustavi precej digitalnih nomadov in ko sva srkala kavo ter razpredala o najinem blogu, sva se skoraj počutila kot ena izmed njih (s to razliko, da midva piševa zastonj :D).

Priča sva bila tudi “učinku instagrama” – namreč ena izmed pekarn s priključeno kavarno je znana med ljubitelji tega omrežja. Ker jo je tudi Lonely Planet priporočal, sva se odločila, da vseeno greva en dan tja na zajtrk. Ampak presenečenje – pred kavarno se je trla vrsta ljudi, ki so potrpežljivo čakali na svoj zajtrk (oz. fotko le-tega). Ne, hvala! Vzela sva štručke iz pekarne (ki so bile sicer odlične) in se na kavo odpravila drugam. Ko sva čez nekaj ur prišla mimo, je bila situacija pred omenjeno kavarno še vedno ista… 🙂

“vrečko žužkov, prosim”

Če ste kulinarični ekstremisti, pa seveda ne smete mimo pečenih kobilic! Te so pravi prodajni hit med domačini, prodajajo jih na kilograme in vsi jih veselo grickajo ob gledanju filma zvečer 😛

BARVE, BARVE, BARVE!

Mene se barve latinske Amerike navdušile že pred 10 leti, ko sem s prijateljico dva meseca prečesavala Peru po dolgem in počez (takrat se je tudi porodila želja, da se še vrnem v te konce). In vedno znova me navdušijo barvita mesteca, kjer je vsaka hišica drugačne barve, ko pa prideš do uličnih stojnic, pa se prava poplava mavrice šele začne.

Moram pa reči, da mi je zdaj kar malo težko, ker potujeva dlje časa in le z enim nahrbtnikom, tako da se moram zadržati, da na stojnicah nič ne kupim! (čeprav ravno prepričujem Bojana, da je pa barvita prešita odeja nekaj, brez česar ne bova preživela tega potovanja :D)

 

OAXACA – KRAJ KJER JE TOLIKO ZA VIDETI IN POČETI!

K sreči se je Bojanovo stanje (s pomočjo mezcala in antibiotikov) hitro izboljšalo, tako da sva lahko šla na izlet po okoliških krajih. A kaj vse se da videti?

Kako se izdelujejo barvite preproge in oblačila

Saj sem že kdaj videla kaj podobnega, ampak vsekakor pa nisem vedela, da lahko iz kobilic dobiš indigo barvo, ki se potem z različnimi dodatki (ob spremembi pH) spremeni v vse možne odtenke. Kar fascinantno!

El Arbol del Tule – najdebelejše drevo na svetu

Res je, s svojim premerom 9.38m naj bi bil celo debelejši od velike sekvoje. V bistvu izgleda kot več dreves, ampak je dokazano, da gre za različna debla, ki izhajajo iz iste korenine.

Ogromna polja agave

Ta na prvi pogled prijazna rastlinca je v bistvu precej ostra in se lahko pičiš kot na kolovratu (no, sama se nisem še nikoli, ampak sem pa gledala Trnjulčico in vem, kako to gre!). Seveda nisva samo občudovala nasadov, ampak sva poskušala tudi končni produkt, kot sem že omenila zgoraj 😉

Ruševine v kraju Mitla

Ja, v Mehiki je ogromno arheoloških najdišč in porušenih mest starih civilizacij. Posebnost Mitle je ta, da bi to naj bila neke vrste »dom za ostarele/bolne bogataše«. Neke vrste toplice v bistvu, kamor so prišli stari ali bolani vladarji, zato da jih »raja« ne bi videla v slabem stanju in si jih kot take zapomnila. Si predstavljam ja, da če se komaj premikaš ob pomoči palice, medtem ko si posut s črnimi bulami, to verjetno ne daje najboljšega vtisa »božanskosti«.

V Mitli je moč najti nekaj zanimivih tunelčkov in grobnic, nama je bilo pa sploh všeč (še eno) barvito mestece (in ja, spet nama je bilo žal, da nimava najetega avta, saj bi se tukaj vsekakor ustavila za nekaj ur).

Hierve al Agua

Naravna znamenitost, ki je mene čisto navdušila (ok, ja, romantično zgleda, ne morem si pomagat :P). Naravni bazenčki, ki spominjajo na tiste v Pamukkalih v Turčiji ter ogromni zamrznjeni slapovi – seveda to ni zamrznjena voda ampak apnenčaste stvaritve, ki dajejo izgled slapu. Je pa voda kar precej hladna in nekoliko smrdi po žveplu – Bojana sem poskusila prepričati, da je to sigurno zdravilno, pa ni kupil morej teorije 😉

Monte Alba

Še eno izmed arheloških najdišč, ki pa ga midva nisva obiskala. Človek lahko pogleda pač določeno število ruševin, preden je uradno »ruined-out« (ruin = angl. beseda za reševino, ruined = uničen; torej, stanje ko vidiš preveč ruševin 😉 )

GOZDIČKI IN POTKE

Dežela Oaxaca je hribovito področje, kjer se da veliko hribolaziti in kolesariti (ampak raje ne v lastni režiji, da po pomoti ne naletite na kakšno polje, kjer se prideluje kaj čudnega ter zaidete v težave…).

 

 

 

Bojan je celo našel majhno podjetje Camina y Rueda Oaxaca (no, vbistvu sta fant in punca), ki organizira gorsko-kolesarske in pohodniške ture. Sicer načeloma za kolesarjenje potrebuješ svojo opremo, ampak sta Bojanu posodila lastno Enduro kolo in so se šli spuščat za cel dan (jaz ne bi preživela tistih trejlov :P). Je pa precej težko kolesariti v hrib, saj ste kar na 3000m višine, kar mi nismo ravno navajeni 😊

 

 

GLEDE NA VSE ZGORAJ NAŠTETO, NIČ ČUDNEGA DA JE OAXACA POSTALA NAJIN NAJLJUBŠI KRAJ V MEHIKI!

V teh nekaj dneh, ki sva jih preživela v Oaxaci, nama je ta res prirasla k srcu. In če se kdo od vas kdaj odpravi v Mehiko, mu res svetujeva naj pokuka še izven polotoka Jukatan – prepričana sva, da ne bo ostal ravnodušen 😊


 

 

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Jezikava še drugače
Kdo sva in kam sva šla?

 

Sva Sandra in Bojan, potepuha v iskanju novih doživetij. Po naši frnikoli običajno vandrava v družbi nepogrešljivega člana na štirih tačkah, ki sliši na ime Nano.

Ker je življenje prekratko, da bi se spraševala “kaj pa če”,  pa sva jeseni spakirala nahrbtnike ter se odpravila na dolgo poročno potovanje. S tabo deliva najine dogodivščine, potepuške nasvete ter predloge za tvoja bodoča potepanja.

Pokukaj na blog, morda potepuški žužek piči tudi tebe 😉

 

Pošnofaj okoli
Povšečkaj naju na Facebooku, da boš na tekočem ;)

Social LikeBox & Feed plugin Powered By Weblizar

Najine dogodivščine na ostalih socialnih kanalčkih
POMEMBNA ZADEVA
Skleni zavarovanje
Na dolgi poti vse prav pride :)

Kava sploh. Pivo še bolj 😉 Če želiš, lahko s klikom na spodnji gumb častiš eno ali drugo, tako bova imela še več energije za nove dogodivščine, ki jih bova delila s tabo 🙂

Trenutna lokacija na frnikoli